Court dismisses appeal; burden of proof for court fee exemption lies with the applicant.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal, upholding the first-instance court's refusal to grant an exemption from court fees. The applicant failed to provide tax assessment decisions and income certificates for the past three months, which are mandatory under the Court Fees Act. Consequently, the court correctly determined that the applicant bore the burden of proof and did not have to obtain missing evidence on its own initiative.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 13. člen ZST; 3. odstavek 13. člen ZST: The applicant requesting exemption from court fees bears the burden of proof regarding the conditions for such exemption, and the court is not obliged to obtain missing evidence on its own initiative.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Breme dokazovanja za oprostitev sodnih taks je na predlagatelju te oprostitve. Sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti pribavljati manjkajočih dokazov.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v upravnem sporu zaradi prisilne izterjave davčnega dolga. Iz predlogu priloženih listin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnici in njemu možu v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožbe plača in drugi prejemki pri delodajalcu D. d.n.o., niso bili izplačani. Zadnja dohodninska odločba naj bi ji bila izdana v letu 1994, za katero pa je tožnica predlagala, da naj jo sodišče samo pribavi, ker je ne poseduje. Dohodninske odločbe za moža ni predložila. Po presoji sodišča prve stopnje predloženi dokazi ne dajejo zadostne podlage za ugotovitev, da bi bila sredstva, s katerimi se tožnica in njeni družinski člani preživljajo, s plačilom sodnih taks v tem upravnem sporu bistveno zmanjšana. Breme dokazovanja obstoja pogojev za takšno oprostitev je na strani stranke, ki takšno oprostitev uveljavlja. Teh podatkov sodišče uradoma ne pribavlja. Ker tožnica kljub pozivu ni predložila vseh dokazov, sodišče predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo.
Tožnica v pritožbi vztraja, da je predložila vsa dokazila za oba člana gospodinjstva, sin M. pa ni več v skupnem gospodinjstvu. Z možem po zakonu nista zavezanca za prijavo dohodnine, ker dohodkov sploh nista imela. Sodišče je od nje zahtevalo dokumente, ki jih ni dolžna oddati niti davčni upravi. Če tej izjavi sodišče ne verjame, mora pridobiti samo dokaze, da ta trditev ni resnična, in sicer po uradni dolžnosti. Njena izjava je dokaz in je verodostojna.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) temelji na presoji, da tožnica ni predložila dokazov, s katerimi bi sodišče lahko presodilo o njenem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Ker potrebnih dokazov, kljub pisnemu pozivu, tožnica ni predložila, sodišče prve stopnje njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje ter dejansko in pravno podlago izpodbijanega sklepa.
Pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Po izrecni zakonski določbi 3. odstavka 13. člena ZST mora stranka svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje je na predlagatelju dokazno breme za trditev o obstoju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Zato je pravilno tudi stališče, da sodišče ne pribavlja manjkajočih dokazov po uradni dolžnosti.
Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je pritožbeno sodišče pritožničino pritožbo obravnavalo kot pritožbo po ZUS-1.
Pritožbeno sodišče je pritožničino pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 ter ob primerni uporabi določbe 5. odstavka 169. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.