Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 1266/2006 ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.1266.2006 AI generated

Court of Slovenia dismisses appeal against court fees order due to statute of limitations expiration. The right to claim fees expired, so fees were not levied.

Case Number Sklep I Up 1266/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia overturned the first-instance court's order to levy court fees, ruling that the right to claim these fees had expired due to the statute of limitations. The appellant argued that four years had passed since the fees became due, while the lower court incorrectly applied the law by assuming the obligation arose only upon the rejection of the lawsuit. The Supreme Court held that the right to demand payment was extinguished because no official acts for collection occurred within the required timeframe, thus invalidating the fee assessment.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o sodnih taksah (ZST); Če je pravica do odmere sodne takse zastarala, se sodna taksa ne odmeri.

Keywords

AI generated
statute of limitations court fees levying fees expiration of right administrative litigation

Cited Legislation

AI generated
1. odstavek 27. člen Zakona o sodnih taksah (ZST)
5. člen Zakona o sodnih taksah (ZST)
2. odstavek 107. člen Zakona o upravni sodni pravni pomoči (ZUS-1)
4. člen Zakona o sodnih taksah (ZST)
1. in 2. odstavek 9. člen Zakona o sodnih taksah (ZST)
3. točka 1. odstavka 365. člen Zakona o postopku pred sodišči (ZPP)
1. odstavek 22. člen Zakona o upravni sodni pravni pomoči (ZUS-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Če je pravica do odmere sodne takse zastarala, se sodna taksa ne odmeri.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ugotovilo, da naj bi znašala neplačana taksa za tožbo 12.000,00 SIT in opomin 1.500,00 SIT, za zahtevo za začasno odredbo 6.000,00 SIT in 1.500,00 SIT za opomin, za sklep o začasni odredbi 7.500,00 SIT, za pritožbo zoper sklep o začasni odredbi 7.500,00 SIT in 1.500,00 SIT za opomin, za sodbo 17.000,00 SIT, za pritožbo zoper sodbo 34.000,00 SIT in 8.500,00 SIT za opomin, skupaj 97.000,00 SIT (1. točka izreka) ter naložilo tožeči stranki, da naj v roku 30 dni plača na račun sodnih taks Republike Slovenije (2. točka izreka).

V razlogih izpodbijanega sklepa je navedlo, da je pooblaščenec tožeče stranke prejel nalog za plačilo sodne takse (za tožbo, za zahtevo za začasno odredbo, za pritožbo zoper sklep o začasni odredbi in za pritožbo zoper sodbo) 11.10.2005, nalog oz. opomin za sklep o začasni odredbi in za sodbo pa dne 14.9.2005. S sklicevanjem na 5. člen ZST je navedlo, da naj bi taksna obveznost za tožbo v upravnem sporu nastala, ko je sodna odločba, s katero je tožba zavrnjena ali zavržena, vročena stranki.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da naj bi pravica, zahtevati plačilo sodnih taks v njenem primeru že zastarala.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba tožeče stranke je bila glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje obravnavana kot pritožba po omenjenem zakonu.

Pritožba je utemeljena.

Po določbah 4. člena ZST je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost; za vlogo - takrat, ko se vloga izroči (1. točka 2. odstavka), za sodno odločbo - takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe (2. točka 1. odstavka). V zadevi ne gre za stvar socialnega varstva (gre za ukrep gradbenega inšpektorja - izvršbo), zato se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu nepravilno sklicuje na določbo 5. člena omenjenega zakona, po kateri nastane taksna obveznost za tožbo, ko je sodna odločba, s katero je tožba zavrnjena ali zavržena, vročena stranki.

Pravica, zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati (1. odstavek 9. člena ZST). Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse sicer prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (2. odstavek 9. člena ZST).

V obravnavanem primeru tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da je pravica sodišča zahtevati plačilo sodne takse zastarala, in sicer: za tožbo, zahtevo za začasno odredbo, sklep o začasni odredbi, pritožbo zoper sklep o začasni odredbi v letu 2004, ko so potekla 4 leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (2. odstavek 9. člena ZST); za sodbo in pritožbo zoper sodbo pa s 1.1.2005 (torej v dveh letih po preteku leta, ko je bilo treba takso plačati - 2. odstavek 9. člena ZST), saj sodišče v tem času (od vročitve sodbe pooblaščencu tožeče stranke oziroma od vložitve strankine pritožbe pa do izteka relativnega zastaralnega roka 1.1.2005) ni opravilo nobenega uradnega dejanja, katerega namen bi bilo plačilo takse - prvo tako dejanje je bilo opravljeno šele 23.6.2005, ko je pritožbeno sodišče s sklepom zavrnilo tožničino pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, da se ji ne dovoli odložiti plačilo sodne takse oziroma 13.9.2005, ko je sodišče prve stopnje prvič poslalo tožeči stranki naloge (5 nalogov) za plačilo obravnavanih spornih sodnih taks.

Glede na določbi 1. in 2. odstavka 9. člena ZST, je pravica zahtevati plačilo obravnavanih spornih taks zastarala. Sodišče je z izpodbijanim sklepom izdanim na zahtevo stranke (1. odstavek 27. člena ZST) tožnici odmerilo sodne takse, za katere je bila pravica zahtevati njihovo plačilo, že zastarana. Izpodbijani sklep temelji na zmotni uporabi materialnega prava (9. člena ZST). Zato ga je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 razveljavilo.