Permit denied for auxiliary building exceeding size limits and located on agricultural land without agricultural purpose.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Če vrsta objekta in njegova lokacija ne ustrezata določbam PUP, priglasitev ni možna.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice proti odločbi tožene stranke z dne 7.10.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote... z dne 21.11.2001, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožnice za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za zgraditev pomožnega objekta - večnamenske lope tlorisnih dimenzij 5 m x 5 m na parc. št.... k.o.... Organ prve stopnje in tožena stranka sta navedla, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del po 2. odstavku 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Odlok o določitvi pomožnih objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Občine B., dovoljuje lopo do 15 m2 bruto tlorisne površine oziroma lopo na površinah za vrtičke do 3 m2. Nameravana lopa dovoljeno tlorisno površino presega. Glede na določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote B. (PUP B.) leži zemljišče priglašenega posega v odprtem prostoru IV. ureditvenega območja ter v 2. območju kmetijskih zemljišč. Navedeni PUP v 3. odstavku 27. člena določa, da se na kmetijskih zemljiščih lahko gradijo objekti za kmetijstvo pod pogoji iz 8. člena ter enojni kozolci. Osmi člen PUP-a določa, da so dovoljene zgolj graditve gospodarskih poslopij. Priglašena lopa ni gospodarsko poslopje. Tudi 1. odstavek 29. člena PUP in 2. odstavek iste določbe ne prideta v poštev, saj ne gre za graditev v odprtem prostoru oziroma za obstoječi objekt ali vzdrževalna dela ter poseg v okviru obstoječih gabaritov.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje razlogom in odločitvi tožene stranke.

Tožnica v pritožbi navaja, da se pritožuje zaradi kršitve določil postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Dejansko stanja, na katerem temeljijo odločitve tožene stranke in sodišča prve stopnje (vrsta, namen in velikost objekta in pravna ureditev posegov v zemljišče, na katerem naj bi objekt stal), tožnica v pritožbi sicer izpodbija, vendar njena pritožba nima nobenega konkretnega ugovora, ki bi lahko bil podlaga za presojo, da so bile bistvene dejanske okoliščine zmotno ugotovljene. Zato zgolj s pavšalnim navajanjem, da se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne more uspeti. Zato pritožbeno sodišče ta njen pritožbeni ugovor zavrača.

Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta v razlogih svoje odločitve konkretno pojasnila, zakaj glede na ugotovljeno dejansko stanje ni možno izdati odločbe o dovolitvi priglašenih del. Razlogi, s katerimi sta utemeljila svojo odločitev, so skladni z določbami ZUN, Odloka in PUP-a. Sicer pa tožnica tudi s tem v zvezi nima nobenih konkretnih ugovorov. Zato tudi ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava pritožbeno sodišče zavrača.

V čem naj bi bila podana kršitev pravil postopka pritožba tudi ne pove. Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).