Slovenian Supreme Court dismisses appeal in divorce case, upholding alimony amount based on wife's capacity to earn income.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ker toženka kljub zdravstvenim težavam še vedno lahko nekoliko pomaga sinu, pa čeprav le s pisarniškimi deli in v gospodinjstvu, kar sama pravi, da bi vsaj za najemnino za stroje lahko nekaj zahtevala in ker je očitno še vedno sposobna priložnostno kaj zaslužiti z gospodinjskimi deli v Italiji (za zadnja dva meseca, ko ni hodila v Italijo, niti ne trdi, da bi ji to preprečili kakšni opravičljivi razlogi), tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da je preživnina v znesku 7.000,00 SIT, ki naj ji jo plačuje tožnik od 20.8.1992 dalje, primerna njenim potrebam in ugotovljenim premoženjskim razmeram tožnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Višje sodišče je z izpodbijano sodbo potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik dolžan plačevati toženki, svoji razvezani ženi, preživnino v znesku 7.000,00 SIT od 20.8.1992. dalje, ter da je višji toženkin preživninski zahtevek nautemeljen.

Toženka je proti sodbi pritožbenega sodišča vložila revizijo iz obeh revizijskih razlogov. V reviziji trdi, da je pritožbeno sodišče kršilo procesne določbe v smislu 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP. V nasprotju s podatki spisa in ugotovitvami prvega sodišča je o odločilnih dejanskih okoliščinah napravilo napačne zaključke. Pravi, da sinova obrt donaša lepe dohodke, čeprav je to trdil le tožnik in da toženka, tako kot doslej, lahko nekaj zasluži z lažjimi deli v sinovi obrtni delavnici, četudi prvo sodišče tega ni ugotovilo. Prav tako v nasprotju s podatki spisa ugotavlja, da je toženka zadnja dva meseca pred zaključkom postopka na prvi stopnji hodila delat v Italijo. Zaradi teh formalnih nepravilnosti je prišlo do napačne ocene o primerni višini preživnine in s tem o toženkini pritožbi. Toženka zato predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da toženki prisodi 20.000,00 SIT preživnine, ali pa naj jo razveljavi zaradi ponovnega obravnavanja in odločitve na drugi stopnji.

Revizija je bila vročena tožniku in javnemu tožilcu Republike Slovenije. Tožnik na revizijo ni odgovoril in javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (čl. 390 ZPP.

Revizija ni utemeljena.

Uveljavljanih bistvenih formalnih kršitev revizijsko sodišče ni ugotovilo. Zaključek pritožbenega sodišča, da sinova obrtna dejavnost prinaša zadostne dohodke, da bo del sredstev lahko dobila tudi toženka, ne temelji le na tožnikovih trditvah, ampak tudi na toženkini izpovedi. Ker je sama povedala, da vsaj iz naslova najemnine za stroje lahko nekaj zahteva zase, revizijsko sodišče ne vidi nobenega nasprotja med omenjenim zaključkom pritožbenega sodišča, razlogi prvostopne sodbe in podatki spisa. Ugotovitve pritožbenega sodišča, da tožnica še lahko opravlja lažja dela v obrti pa sicer res ni tudi v prvostopni sodbi in tudi o delu v Italiji v zadnjih dveh mesecih pritožbeno sodišče nepravilno povzema toženkino izpoved. Toda to so le nebistvene netočnosti. Odločilno je to, da tako prvostopno kot pritožbeno sodišče na podlagi toženkine lastne izpovedi ugotavljata, da del sredstev za preživljanje toženka še vedno lahko sama pridobi. O tej bistveni okoliščini pa ni protislovja med sodbama nižjih sodišč in ne med izpodbijano drugostopno sodbo ter podatki v spisu. Uveljavljane bistvene procesne kršitve iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP zato niso podane.

Na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin pa sta nižji sodišči tudi po višini o toženkini preživnini pravilno odločili. Ker toženka kljub zdravstvenim težavam še vedno lahko nekoliko pomaga sinu, pa čeprav le s pisarniškimi deli in v gospodinjstvu, kar sama pravi, da bi vsaj za najemnino za stroje lahko nekaj zahtevala in ker je očitno še vedno sposobna priložnostno kaj zaslužiti z gospodinjskimi deli v Italiji (za zadnja dva meseca, ko ni hodila v Italijo, niti ne trdi, da bi ji to preprečili kakšni opravičljivi razlogi), tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da je preživnina v znesku 7.000,00 SIT, ki naj ji jo plačuje tožnik od 20.8.1992 dalje, primerna njenim potrebam in ugotovljenim premoženjskim razmeram tožnika. Toženkinemu revizijskemu predlogu na zvišanje preživnine zato ni ugodilo in je odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.