Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 1510/2006 ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.1510.2006 AI generated

Supreme Court voids first-instance judgment for failing to correct party standing regarding free legal aid eligibility.

Case Number Sklep I Up 1510/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia voided the first-instance judgment and remanded the case for retrial because the lower court incorrectly assessed free legal aid eligibility. The appellant argued that a dispute over a path easement was vital to his life, while the lower court rejected aid based on the minor's lack of financial hardship. The court ruled that since the minor, not the father, was the actual party in the administrative proceeding, the lower court must first correct the complaint to identify the proper party before assessing aid eligibility.

Legislator headnote

AI generated

24. člen ZBPP; 3. odstavek 75. člen ZUS: When a party in an administrative proceeding is a minor represented by a guardian, the court must correct the complaint to name the minor as the proper party before assessing the objective conditions for free legal aid under Article 24 of the Act on Free Legal Aid.

Keywords

AI generated
free legal aid minor party administrative proceeding standing correction life hardship easement dispute remand for retrial

Cited Legislation

AI generated
24. člen ZBPP
3. odstavek 75. člen ZUS
29. člen ZUS
Zato bi moralo sodišče tožnika pozvati k popravi tožbe z navedbo prave stranke (29. člen ZUS).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče je razveljavilo prvostopno sodbo. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vložil za mladoletnega tožnika njegov zakoniti zastopnik. Zoper odločbo o zavrnitvi zahteve je vložil tožbo v svojem imenu zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je presojalo pogoje za dodelitev brezplačne pomoči za osebo, ki ni bila nosilec in se je postopka udeleževala oseba, ki ne more biti stranka v upravnem sporu. Zato bi moralo sodišče tožnika pozvati k popravi tožbe z navedbo prave stranke (29. člen ZUS).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 31.5.2006. S to odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo mlad. T.T. za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je pravilno ugotovila, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen objektivni oziroma stvarni pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Namen ZBPP je namreč omogočati dostop do sodnega varstva, vendar po kriterijih, ki jih določa ta zakon. Tožena stranka je natančno povzela vsebino pravdnega spisa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, iz katerega izhaja, da je zoper prosilca vložena tožba za ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Glede na naravo spora v tej pravdni zadevi sodišče soglaša s toženo stranko, da odločitev ne bo vplivala na tožnikov osebni in socialnoekonomski položaj, ter da se zaradi nje (ne glede na odločitev) ne bo znašel v življenjski stiski, kar pomeni, da v zadevi, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni podan zakonsko določen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. S pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na obstoj oziroma neobstoj služnosti poti, tožnik sodišča ni prepričal, da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialnoekonomski položaj in zato po njegovi presoji ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Tožnik v pritožbi navaja, da stališče sodišča prve stopnje o tem, da zadeva zanj ni življenjskega pomena in da ni razumna, ni pravilno. Gre za spor za priznanje služnostne pravice poti, ki naj bi potekala preko njegovega dvorišča. O zadevi je že odločilo sodišče prve stopnje s sodbo, pri čemer je bila tožniku v tem sporu priznana služnost štiri metre širokega pasu po njegovem dvorišču. Meni, da je upravičen boriti se za svoje pravice, kar bo lahko storil le z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči. Zato predlaga ugoditev pritožbi in ugodno rešitev.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov tožene stranke je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči mladoletni T.T., ki ga je zastopal sedanji tožnik kot oče in zakoniti zastopnik. Iz teh spisov je tudi razvidno, da je mladoletni tožnik 100% invalid. Tožbo zoper sklep o zavrnitvi prošnje pa je vložil v svojem imenu zakoniti zastopnik, ne pa v imenu mladoletnega prosilca. Ker tožbe ni vložila prava stranka, bi moralo sodišče tožnika pozvati, naj tožbo popravi (29. člen ZUS) in nato (če bi tožnik sledil zahtevi sodišča) zadevo obravnavati z upoštevanjem okoliščin, ki se nanašajo na dejanskega prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Šele na tej podlagi bi bilo mogoče sprejeti odločitev, ali je obravnavana pravdna zadeva, kjer nastopa mladoletni T.T. kot toženec, pomembna za njegov osebni in socialnoekonomski položaj in ali je tožena stranka v celoti presodila, kakšne posledice bodo za prosilca nastale z zanj neugodno rešitvijo pravdne zadeve.

Ker se je postopka na prvi stopnji udeleževala oseba, ki ne more biti stranka v upravnem sporu je pritožbeno sodišče na podlagi 3. odstavka 75. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.