Appeal dismissed; plaintiff not harmed when selling currency as buyer rate applied, not seller rate.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Tožnica pri menjavi deviz ni bila oškodovana. Ker je menjalnici prodala devize, je zanjo veljala menjalniška nabavna vrednost in ne menjalniška prodajna vrednost kot zmotno meni tožnica, ki velja za primer, ko menjalnica prodaja devize.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.8.2001, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota Ljubljana z dne 6.11.2000. Z njo je bil zavrnjen zahtevek tožnice, da ji družba H. d.o.o. pri opravljeni menjavi deviz - 2.000 USD dne 6.10.2000 namesto po tečaju 239,00 SIT obračuna menjavo po tečaju 241,20 SIT, oziroma ji vrne 2.000 USD.

Tožena stranka pritrjuje ugotovitvi prvostopnega organa, da na podlagi predložene dokumentacije in ustne obravnave družba H. d.o.o. tožnice ni oškodovala pri menjavi deviz. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil dne 6.10.2000 označen nabavni tečaj za USD 239,00 SIT in prodajni tečaj 241,20 SIT, tako da tožnica pri prodaji USD po tečaju 239,00 SIT za enoto ni bila oškodovana. Tožnica je označbo tečaja USD 241,20 SIT lahko videla le pri označbi za prodajni tečaj, ki pa velja le v primeru, da prodaja devize menjalnica, ne pa stranka.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je tožnica dne 6.10.2000 v menjalnici H. zamenjala 2.000 USD. Menjava je bila opravljena po tečaju 239,00 SIT, ta tečaj pa je bil, kot izhaja iz ugotovitev inšpektorja, izobešen na tečajni listi na vidnem mestu v menjalnici. Med strankama je sporno, ali je menjalnica opravila menjavo v skladu s predpisi, saj tožnica navaja, da ji je delavec menjalnice v telefonskem razgovoru zagotovil, da znaša menjalni tečaj za USD 241,00 SIT, zato je bila prepričana, da bo menjava opravljena po tem tečaju. Zavrača tožbeni ugovor, da menjalnica tožnici ni bila pripravljena vrniti 2.000 USD, saj tožnica navedenega predloga menjalnice ni sprejela.

Tožnica vlaga zoper navedeno sodbo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ker se ne strinja z odločitvijo prvostopnega sodišča. Prepričana je, da je delavec v družbi H. d.o.o. pri menjavi 2.000 USD, ki jih je v oktobru 2000 zamenjala v njihovi menjalnici, napravil napako, ko je opravil menjavo po tečaju 239,00 SIT, namesto po tečaju 241,20 SIT, kot to izhaja iz tečajne liste na dan 6.10.2000. Zato meni, da sta odločba tožene stranke in prvostopna odločba nezakoniti in ji je navedena menjalnica dolžna izplačati nastalo razliko z obrestmi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica pri menjavi deviz 2.000 USD dne 6.10.2000 ni bila oškodovana. Iz prvostopne odločbe, ki ima podlago v podatkih upravnih spisov, je razvidno, da je po tečajni listi na dan 6.10.2000 znašala v poslovalnici H. d.o.o. nabavna vrednost 1 USD 239,00, prodajna vrednost pa 241,20 SIT. Ker je tožnica menjalnici prodala devize, je zanjo veljala menjalniška nabavna vrednost, to je 239,00 SIT za 1 USD in ne 241,20 SIT kot zmotno meni tožnica, ki velja za primer ko menjalnica prodaja devize. Da pa bi bila tožnica pri menjavi deviz zavedena (po telefonu naj bi od uslužbenke menjalnice dobila informacijo, da je tečaj za prodajo za 1 USD 241,00 SIT), pa ni izkazano. V ta namen je tržni inšpektor ob prisotnosti tožnice in vodje menjalnice dne 27.10.2000 opravil ustno obravnavo. Ugotovljeno je bilo, da tečajna lista visi v menjalnici na vidnem mestu in da menjajo oziroma odkupujejo devize po objavljenem tečaju. Pri tem je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila menjalnica tožnici pripravljena vrniti 2000 USD (kar pa je tožnica odklonila), čeprav je po 38. členu Zakona o varstvu potrošnikov potrošnik upravičen do vrnitve celotnega zneska le v primeru, če je bila storitev opravljena nepravilno. V obravnavanem primeru pa je bila storitev opravljena pravilno in tožnica pri menjavi deviz ni bila oškodovana.

Glede na obrazloženo je neutemeljen tožničin pritožbeni ugovor, da naj bi delavec v menjalnici dne 6.10.2000 napravil napako, ko je opravil menjavo za 1 USD po tečaju 239,00 namesto po tečaju 241,20 SIT. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.