Supreme Court dismisses appeal when lower court correctly applies statute over conflicting municipal ordinance.

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Če je podzakonski akt v neskladju z zakonom, se neposredno uporabi zakon.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) odpravilo odločbo tožene stranke z dne 6.11.2000, ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke proti odločbi Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota z dne 10.8.2000, s katero je bilo tožeči stranki odmerjeno plačilo komunalne takse za postavitev reklamnih objektov (dveh elektronskih tabel ter ene reklamne table) na območju mesta v višini 63.000,00 SIT.

Odločitev o odmeri komunalne takse za omenjene taksne predmete temelji na določbi 4. točke 2. odstavka 1. člena Odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Murska Sobota (v zvezi s pojasnilom a) tarife komunalnih taks), ki je sestavni del posebnega dela navedenega odloka.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da možnost predpisovanja komunalne takse ureja Zakon o komunalnih taksah (ZKT), ki v 4. členu med predmeti oziroma storitvami, za katere občina lahko predpiše komunalne takse, navaja reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih. Izpodbijani upravni akt oziroma odmera komunalne takse za že omenjene taksne predmete v obravnavani zadevi temelji na določbi 4. točke 2. odstavka 1. člena odloka v zvezi s pojasnilom a), po katerem se šteje, da je taksni predmet na javnem mestu oziroma javni površini, kadar je nameščen tako, da je njegova sporočilnost usmerjena navzven, v odprt prostor, ne glede na lastništvo nepremičnine, na katerih je nameščen. Ker je presodilo, da omenjena določba odloka (4. točka 2. odstavka 1. člena) presega pogoje, ki jih ZKT postavlja za predpisovanje komunalnih taks, je za odločitev neposredno uporabilo ZKT. Ker tožena stranka oziroma organ prve stopnje pred izdajo odločbe ni ugotovil, ali so taksni predmeti postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, je presodilo, da naj bi bilo dejansko stanje glede tega pravno pomembnega vprašanja nepopolno ugotovljeno (3. točka 1. odstavka 25. člena ZUS).

Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da naj bi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zmotno presodilo, da je odlok v neskladju z ZKT in svojo odločitev posledično napačno oprlo neposredno na ZKT. V izpodbijanem upravnem aktu je izrecno navedeno, da so taksni predmeti locirani na in ob poslovno-trgovinskem objektu tožeče stranke, zato ne drži, da se dejansko stanje glede tega vprašanja pred izdajo odločbe ne bi ugotavljalo. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovni postopek oziroma podrejeno meritorno odloči, da je njena odločba pravilna in zakonita.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je določba 4. točke 2. odstavka 1. člena odloka v neskladju s 4. členom ZKT, ker presega predmet in pogoje, ki jih omenjeni zakon postavlja za predpisovanje komunalnih taks, kar je pravilno ugotovilo in utemeljilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Takso namreč predpisuje tudi za nosilce oziroma površine, na katerih se pritrjeni reklamni napisi, objave in oglasi za lastne potrebe, ter hkrati ne omejuje prostora, na katerem so ti postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni, le na javna mesta, temveč izhaja iz usmerjenosti njihove sporočilnosti. Zato je sodišče prve stopnje za odločanje v obravnavani zadevi pravilno neposredno uporabilo določbo 5. točke 4. člena ZKT. Da je bilo materialno pravo v obravnavani zadevi pravilno uporabljeno, pa izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-35/01 z dne 13.2.2003, s katero je bila 4. točka 2. odstavka 1. člena odloka razveljavljena, razveljavitev pa je pričela učinkovati 1.1.2004.

Zaradi napačno uporabljenega materialnega prava tožena stranka ter prvostopni organ tudi po presoji pritožbenega sodišča nista ugotavljala, ali so taksni predmeti postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, zaradi česar je dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno.

Ker je pritožbeno sodišče presodilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.