Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 298/2003 ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.298.2003 AI generated

Administrative court dismissed appeal; Supreme Court quashed judgment for missing facts under new building law.

Case Number Sklep I Up 298/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of the Republic of Slovenia quashed the first-instance judgment and remanded the case for a new trial. The lower court had rejected the plaintiff's claim against an inspection order based on the former ZUN law, which the Supreme Court found insufficient given the new ZGO-1 law. The court ruled that the lower court failed to determine whether the structure qualified as a 'simple object' under the new regulations, a critical fact that altered the legal requirements for permits.

Legislator headnote

AI generated

1. odstavek 200. člen ZGO-1; 76. člen ZUS: When new legislation changes the definition of simple objects, lower courts must ascertain these facts before applying the new law; if the nature of the object is unclear, the case must be remanded for new fact-finding.

Keywords

AI generated
simple object definition ZGO-1 building law inspection procedure transition remand for new trial administrative litigation standard

Cited Legislation

AI generated
1. odstavek 59. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)
1. odstavek 73. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN)
1. odstavek 200. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1)
3. odstavek 3. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1)
76. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS)

Cited Case Law

AI generated
U-I-150/03-19
U-I-150/03-19 z dne 1.12.2005, je Ustavno sodišče Republike Slovenije presojalo skladnost 1.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v novo sojenje.

[JEDRO]

Če gre za enostavni objekt, inšpekcijskega postopka po ZUN ni več možno nadaljevati.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 20.4.2001. Tožena stranka je z njo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 22.2.2000. Z njo je bilo med drugim odločeno, da je tožnik dolžan v roku 60 dni po prejemu odločbe odstraniti pomožni objekt, ki ga je zgradil na zemljišču s parc. št.... in je pritličnega višinskega gabarita ter približnih tlorisnih izmer 10 m x 5 m in nepravilnega tlorisa. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik nezakonito posegel v prostor, saj nima ustreznega dovoljenja oziroma odločbe o priglasitvi del. Zato mu je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep po določbi 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN).

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke in razlogom, ki jih je navedla za svojo odločitev in zavrača tožbene ugovore.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ZUN ne more veljati za posege v prostor, ki so bili izvedeni že pred njegovo uveljavitvijo.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Področje inšpekcijskega nadzorstva nad zakonitostjo gradenj v veljavni zakonodaji ureja Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Pred uveljavitvijo ZGO-1 (veljati je začel 1.1.2003) je inšpekcijsko nadzorstvo urejal ZUN. Za inšpekcijske postopke, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo, je ZGO po 1. odstavku 200. člena določil, da se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo, torej po ZUN, oziroma v določenih primerih še po Zakonu o urbanističnem planiranju, ki je veljal pred ZUN.

V odločbi, opr. št. U-I-150/03-19 z dne 1.12.2005, je Ustavno sodišče Republike Slovenije presojalo skladnost 1. odstavka 200. člena ZGO z ustavo. Odločilo je, da se 1. odstavek 200. člena ZGO-1, kolikor za gradnje iz 3. odstavka 3. člena tega zakona nalaga, da se inšpekcijski postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo po določbah ZUN, razveljavi (1. točka) ter da se nepravnomočno končani inšpekcijski postopki iz prejšnje točke, vključno z izvršbami inšpekcijskih ukrepov v nepravnomočno končanih inšpekcijskih postopkih, končajo po določbah Zakona o graditvi objektov (2. točka).

Po določbi 3. odstavka 3. člena ZGO-1 investitorjem pod predpisanimi pogoji za začetek gradnje ni treba več pridobiti dovoljenje, če gre za enostavni objekt, podrobneje pa je vprašanje urejeno v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Pod določenimi pogoji je gradnja zakonita in investitorju ni treba pridobiti nobenega upravnega dovoljenja. V konkretnem upravnem sporu je zato potrebno upoštevati navedeno odločbo ustavnega sodišča. Potrebno je ugotoviti, ali je predmet postopka gradnja, ki ni enostavni objekt v smislu ZGO-1 oziroma pravilnika, ali pa je takšen objekt, kot to nakazujejo podatki spisa oziroma odločbe tožene stranke. Pomembno je tudi, ali sta izpolnjena še ostala dva pogoja za presojo, da gre za enostavni objekt (lokacijska informacija in izpolnjeni pogoji, kot jih določa pravilnik).

Glede na navedeno v konkretnem primeru niso bila ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva glede na spremenjeno materialno pravo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 76. člena ZUS pritožbi iz navedenih razlogov ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje. V novem sojenju mora sodišče prve stopnje s pravilno uporabo materialnega prava ugotoviti vse dejanske okoliščine konkretnega primera in v zadevi nato ponovno odločiti.