Supreme Court allows appeal, vacates first-instance judgment for retrial due to violation of binding precedent and procedural rules.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

[JEDRO]

Ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v nasprotju s svojim stališčem iz prve sodbe (da je treba v ponovljenem upravnem postopku v rednem ugotovitvenem postopku zaslišati oba tožnika in jima predočiti zbrana poročila) v izpodbijani sodbi sledilo odločitvi in razlogom tožene stranke, ki vztraja, da so v obravnavanem primeru podani razlogi za izvedbo pospešenega azilnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnila tožbo obeh tožnikov, s katero sta izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 24.1.2006; s sklepom (2. točka izreka) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z navedeno odločbo je tožena stranka v ponovljenem postopku na podlagi določbe 2. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (ZAzil) zavrnila prošnji tožnikov za priznanje azila z dne 13.10.2005 in odločila, da morata tožnika v roku 24 ur po pravnomočno končanem azilnem postopku zapustiti Republiko Slovenijo. Tožena stranka je v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 2579/2005-06 z dne 14.12.2005 (s katero je sodišče prve stopnje tožbi ugodilo ter zadevo vrnilo toženi stranki, ker je v prvem postopku pribavila poročilo Zunanjega ministrstva ZDA o stanju v Bosni in Hercegovini, ki ga ni predočila tožnikoma) ponovno odločila enako kot v prvotnem postopku, le da ni omenila v drugi odločbi poročila Zunanjega ministrstva ZDA.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sledilo odločitvi tožene stranke in presodilo, da je ta pravilno oprla svojo odločitev na 2. alineo 2. odstavka 35. člena ZAzil, saj iz tožnikovih prošenj izhaja, da sta tožnika (mati in sin) prišla v Republiko Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov oziroma, da je očitno, da jima v izvorni državi ne grozi preganjanje. Prošnjo sta tožnika utemeljevala z navedbo, da so jima v R. leta 1992 Srbi požgali hišo in da sta se zato umaknila v K., od koder sta se vrnila v R. v letu 2001 ali 2002. Ker pa je ta vas sedaj izključno srbska, so jima Srbi grozili in sta zato ilegalno prišla v Slovenijo, ker v Bosni nimata kam iti. V zvezi s prvotno odločitvijo v sodbi U 2579/2005-6 z dne 14.12.2005 pa sodišče prve stopnje meni, da bi tožena stranka enako odločitev lahko oprla že na sami izjavi tožnikov, podanih ob sestavi prošnje za priznanje azila, saj je iz njih očitno, da pred prihodom v Slovenijo v izvorni državi nista bila preganjana. Zavrnilo pa je tožbene ugovore, da bi morala biti odločba tožene stranke v celoti prevedena v slovenščino. Obrazložilo je tudi odločitev, da ni sledilo predlogu za izvedbo glavne obravnave, ker je ugotovilo, da je bilo dejansko stanje glede relevantnih dejstev v postopku pravilno in popolno ugotovljeno. Pri tem se je sklicevalo tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. Up 422/03 in ustaljeno ustavno sodno prakso.

Tožnika v pritožbi smiselno uveljavljata vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Vztrajata, da je v obravnavanem primeru bila nedopustna uporaba pospešenega postopka po 2. odstavku 35. člena ZAzil in da je odločba tožene stranke vsebinsko neutemeljena. Nadalje grajata, da tožena stranka ni izpolnila napotkov sodišča prve stopnje v sodbi U 2579/2005 z dne 14.12.2005, odločba tožene stranke pa je tudi protiustavna in nezakonita zaradi kršitve jezikovnih pravic. Na koncu pritožbe še zahtevata, tako kot že v tožbi, da se sodišče do vseh teh tožbenih zahtevkov jasno opredeli.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna in ni zakonita.

Sodišče prve stopnje je s sodbo U 2579/2005 skladno s stališčem Ustavnega sodišča Republike Slovenije, navedenem v odločbi Up 968/05-11 z dne 24.11.2005, ob odpravi odločbe tožene stranke dalo napotek, da zasliši tožnika in jima predoči poročila (torej ob izvedbi rednega ugotovitvenega postopka), ki jih je v prvotnem postopku zbrala, in na podlagi katerih je dne 7.11.2005 tudi odločila o njunih prošnjah za priznanje azila. V navedeni sodbi je sodišče prve stopnje še zapisalo, da je tožena stranka v skladu z določbo 3. odstavka 60. člena ZUS vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Tožena stranka se teh napotkov ni držala, pač pa je svojo (ponovno) odločitev o prošnjah tožnikov za priznanje azila v odločbi z dne 24.1.2006 tudi tokrat oprla na določbe 2. odstavka 35. člena ZAzil ter prošnji tožnikov (ponovno) zavrnila kot neutemeljeni Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, da je v nasprotju s svojim stališčem iz sodbe, U 2579/2005 z dne 14.12.2005, v izpodbijani sodbi sledilo odločitvi in razlogom tožene stranke, ki vztraja pri odločitvi, da so v obravnavnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo pospešenega azilnega postopka po določbah 2. odstavka 35. člena ZAzil, ni pravilna in ni zakonita. Tožena stranka ni upoštevala določbe 3. odstavka 60. člena ZUS, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi s tem, ko je pritrdilo napačnemu stališču tožene stranke, ne pa stališču iz svoje pravnomočne sodbe, tudi samo kršilo določbo 3. odstavka 60. člena ZUS. Odločbe sodne veje oblasti po določbi 2. odstavka 2. člena Zakona o sodiščih (ZS) vežejo vse državne organe v Republiki Sloveniji, torej tudi toženo stranko, pa tudi sodišča, ki jih izdajo, spoštovanje pravnomočnih odločb sodne veje oblasti pa je vsebovano tudi v načelu pravne države iz določbe 2. člena Ustave Republike Slovenije.

Sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča ni imelo podlage v določbah ZUS za spremembo stališča, izraženega v svoji pravnomočni sodbi z dne 14.12.2005 in je zaradi kršitve določbe 3. odstavka 60. člena ZUS bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu po določbi 2. odstavka 72. člena ZUS. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi tožnikov ugodilo, izpodbijano sodbo pa vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.