Supreme Court dismisses appeal upholding inspector's order to surrender illegally kept deer fawn.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Nezakonit odvzem mladega srnjaka iz naravnega okolja in njegovo zadrževanje v domači obori je podlaga za ukrep lovskega inšpektorja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 4.12.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slo. za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora v odrejenem roku oddati v azil za prostoživeče živali pri ZOO Ljubljana, srnjaka, ki ga je nezakonito izvzel iz naravnega okolja in ga zadržuje v ujetništvu v obori ob stanovanjski hiši V. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila z določbami Zakona o lovstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč ter z določbami Zakona o ohranjanju narave.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in zavrača tožbene ugovore o lepem ravnanju s srnjakom in o navezanosti družinskih članov nanj kot nepomembne za presojo zakonitosti odločbe tožene stranke.

Tožnik v pritožbi navaja, da srnjak ni bil namerno izvzet iz naravnega okolja, ampak je šlo za naključni dogodek ob košnji. Lastnik obore je njegova žena V. Sicer pa je bila vložena prošnja za legalizacijo obore. S sodbo mu je bila povzročena krivica. Izpodbijana sodba je brez pravne osnove. Smiselno predlaga njeno razveljavitev.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Med strankama tega upravnega spora ni sporno, da tožnik zadržuje v obori ob gospodarskem poslopju srnjaka, ki ga je še kot mladiča izvzel iz naravnega okolja pred več leti. Takšno dejansko stanje izhaja iz vseh podatkov spisa.

V času izdaje inšpekcijskega ukrepa je veljal Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in spremembe), ki je veljal vse do 19.5.2004, ko je bil uveljavljen Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/2004). Takrat veljavni zakon je v 10. členu med prostoživeče divje živali uvrščal tudi srno. Določba 50. člena istega zakona je izrecno prepovedovala prilaščanje mladičev divjadi. Določala je, da izjeme od prepovedi lahko dovoli ustrezni upravni organ. S 77. členom istega zakona pa so bila urejena številna pooblastila lovskega inšpektorja. Med drugim je v 4. točki tega zakonskega določila izrecno zapisano pooblastilo, da lahko lovski inšpektor zaseže protipravno ulovljeno ali brezpravno prilaščeno divjad. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in navedenih določb je tudi po presoji pritožbenega sodišča lovski inšpektor zakonito ravnal, ko je tožniku izrekel v tem upravnem sporu sporni inšpekcijski ukrep.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ni pomembno ali je bil srnjak namerno izvzet iz naravnega okolja, ali pa je prišlo to zaradi naključnega dogodka. Pomembno je ravnanje, ki je bilo nezakonito. Inšpekcijski ukrep je bil izrečen tožniku, ki si je prilastil srnjaka. V zadevi tudi ni pomembno, če je bila vložena prošnja za legalizacijo obore. Dejstvo je, da je šlo za ravnanje, ki je v nasprotju s predpisi, to pa je zadostna podlaga za izrečeni inšpekcijski ukrep.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.