Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Pr 10/94 ECLI:SI:VSRS:1994:I.PR.10.94 AI generated

Supreme Court rules exclusive territorial jurisdiction for maintenance cases is not provided, preventing default rulings on non-territoriality.

Case Number Sklep I Pr 10/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia ruled that the Fundamental Court in Y, having received a maintenance claim, could not declare itself non-territorially competent by default. The plaintiff argued that the Fundamental Court in X should have been declared non-competent, but the court found no exclusive territorial jurisdiction for maintenance disputes under the Law on Maintenance. Consequently, the court held that since no other court has exclusive jurisdiction, the receiving court cannot issue a default ruling on non-competence.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 20. čl. ZPP; Exclusive territorial jurisdiction for maintenance cases is not provided by law, thereby prohibiting courts from declaring themselves non-competent by default when no other court holds exclusive jurisdiction.

Keywords

AI generated
territorial jurisdiction maintenance disputes default ruling exclusive competence Law on Maintenance competence transfer procedural default

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

V mejah odločanja o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti je v tej pravdni zadevi pristojno Temeljno sodišče v x.

[JEDRO]

Izključna krajevna pristojnost sodišča v sporih o preživljanju po ZPP ni predvidena. Zato se sodišče v teh sporih po uveljavitvi novele ZPP iz leta 1990 (Ur.l. SFRJ 20/90) ne more več izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti (2. odst. 20. čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je pri Temeljnem sodišču v x, enoti v x vložila tožbo proti toženi stranki zaradi znižanja preživnine. Temeljeno sodišče v x, enota v x se je po prejemu tožbe po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno. Tako je odločilo zato, ker je splošno krajevno pristojno v tej zadevi Temeljno sodišče v y, kjer ima toženka stalno prebivališče. Zadevo je po pravnomočnosti sklepa odstopilo Temeljenemu sodišču v y.

Le-to predlaga, da Vrhovno sodišče RS odloči v sporu o pristojnosti po 22. čl. ZPP. V predlogu navaja, da se sodišče po 2. odst. 20. čl. ZPP lahko izreče, da ni krajevno pristojno za odločanje v zadevi po uradni dolžnosti le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. Ker po določbah ZPP o krajevni pristojnosti v sporih o preživljanju ni predvidena izključna pristojnost, se sodišče, ki je tožbo prejelo, ne more po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.

Predlog je utemeljen.

Pritrditi je potrebno predlagatelju, da izključna krajevna pristojnost sodišča v sporih o preživljanju po ZPP ni predvidena. Zato se sodišče v teh sporih po uveljavitvi novele ZPP iz leta 1990 (Ur.l. SFRJ 20/90) ne more več izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti (2. odst. 20.čl. ZPP). Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.