Appeal dismissed; firearm permit denied due to lack of justified reasons for possession.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Pristojni organ odreče dovoljenje za nabavo orožja in streliva, orožni list ali dovoljenje za posest orožja med drugim tudi, če ugotovi, da ni opravičenih razlogov, da bi prosilec tako orožje imel.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.12.2000. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote K. z dne 25.10.2000, s katero je prvostopni upravni organ zavrnil tožnikov zahtevek za izdajo nabavnega dovoljenja za pištolo, znamke B.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da izpodbijana odločba temelji na določbi 1. odstavka 20. člena Zakona o orožju (ZOro, Uradni list SRS, št. 17/81 in Uradni list RS, št. 44/90). Sodišče prve stopnje se strinja z oceno tožene stranke, da tožnik ni izkazal opravičenega razloga, da bi imel orožje, saj nobena okoliščina, ki jo navaja, ne kaže na ogroženost njegovega življenja, zdravja ali njegovega premoženja. Tožnik svojo zahtevo za nabavo orožja utemeljuje z razlogoma, da se varnostne razmere v državi slabšajo, da je vse več nasilja in bi se počutil bolj varnega, če bi imel orožje ter, da se od nekdaj veseli posesti orožja in streljanja. Sodišče prve stopnje se strinja z razlogovanjem tožene stranke, da tožnik v postopku ni dokazal, da bi bil bolj izpostavljen morebitnim konkretnim nevarnostim kot ostali državljani in tudi ne, da bi bilo orožje edino in najbolj primerno sredstvo za zavarovanje pred morebitnimi konkretnimi nevarnostmi, ki bi mu lahko grozile.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo meni, da mu zahtevano orožje pripada, da je občutek varnosti dovolj opravičen razlog za izdajo varnostnega orožja in da odločba ni utemeljena.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu, svojo odločitev pa je sodišče prve stopnje utemeljilo z razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja.

Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje lahko po določbi 1. odstavka 20. člena ZOro, na kateri temelji odločitev v obravnavani zadevi, pristojni organ odreče dovoljenje za nabavo orožja ali streliva, orožni list ali dovoljenje za posest orožja, med drugim tudi, če ugotovi, da ni opravičenih razlogov, da bi prosilec tako orožje oziroma strelivo imel. Iz izpodbijane sodbe izhaja, kar potrjujejo tudi podatki v upravnih spisih, da tožnik z ničemer ni izkazal okoliščin, zaradi katerih bi bil bolj izpostavljen dejanskim nevarnostim kot ostali državljani in bi se moral varovati tudi s tem, da bi imel lastno orožje. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje in pred njim tožene stranke, da okoliščine, zaradi katerih želi tožnik imeti orožje in jih je sam navedel, niso takšne, ki bi narekovale izdajo dovoljenja za nabavo orožja. Zgolj tožnikovo zatrjevanje, da potrebuje orožje, da bi se počutil bolj varnega in ker se veseli streljanja, tudi po presoji pritožbenega sodišča še ne more biti podlaga za oceno, da je v takem primeru nabava orožja potrebna in da zato obstojijo opravičeni razlogi.

Pritožbeno navedbo, da tožniku zahtevano orožje pripada, pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljeno, saj je pridobitev dovoljenja za nabavo orožja le možnost, ki jo ima posameznik, če izkazuje opravičene razloge, ni pa to njegova pravica.

Tožnik v pritožbi ni navedel, iz katerih pritožbenih razlogov izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, zato jo je pritožbeno sodišče preizkusilo glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker je ugotovilo da do takšnih kršitev ni prišlo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.