Appeal granted; court ruled first instance must state asset status and tax amount for fee waiver decisions.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court rejected a request for a court fee waiver and deferred payment, failing to specify the exact tax amount or clearly link the waiver to the specific proceeding. The appellant argued that the court's assessment of her pension versus her rent obligations was insufficient without these precise figures. The Supreme Court found this a procedural violation because the decision lacked the necessary details to verify if the fee would significantly reduce her means of subsistence, leading to the case's remittal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 339. člen (2. odstavek); Zakon o upravnem sporu, 74. člen, 68. člen: When ruling on a request for exemption from court fees, the court must state the grounds for the decision, including the party's asset status and the exact amount of the fee obligation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje da opravi nov postopek.
[JEDRO]
Kadar sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora za svojo odločitev navesti razloge, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti pravilnost odločitve. V obrazložitvi mora biti navedeno tako premoženjsko stanje stranke kot tudi višina taksne obveznosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks (točka 1. izreka) ter sklenilo, da se tožnici odloži plačilo sodne takse do izdaje sodbe Vrhovnega sodišča (točka 2. izreka).
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da tožničina pokojnina znaša 88.025,48 SIT, ter, da se s pokojnino preživlja sama. Na tej podlagi je sodišče ocenilo, da s plačilom sodnih taks ne bodo občutno zmanjšana tožničina sredstva za preživljanje. Glede na to, da tožnica živi v podnajemniškem stanovanju, za katerega plačuje 30.000 SIT mesečno,pa je sodišče tožnici odložilo plačilo sodne takse.
Tožnica v pritožbi navaja, da glede na višino pokojnine in ob upoštevanju dejstva, da živi v podnajemniškem stanovanju, za katerega plačuje 30.000 SIT, izpolnjuje vse pogoje za oprostitev sodnih taks.
Pritožba je utemeljena.
Kadar sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora za svojo odločitev navesti razloge, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti pravilnost odločitve. V obrazložitvi mora biti navedeno, tako premoženjsko stanje stranke, kot tudi višina taksne obveznosti. Iz sklepa mora biti tudi razvidno, na katero vlogo stranke ali odločitev sodišča se taksna obveznost nanaša.
Izpodbijani sklep po presoji pritožbenega sodišča nima takšne vsebine. V izreku ni navedeno, na kaj se nanaša taksna obveznost. Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje višine taksne obveznosti, kar onemogoča primerjavo med višino taksne obveznosti in tožničino pokojnino. Prav to pa je bistveno za presojo, ali bodo tožnici s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, ali ne. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 3. točki 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
Pritožbeno sodišče tudi opozarja, da je sodišče prve stopnje v drugem upravnem sporu (zaradi ukrepa tržnega inšpektorja) tožnico oprostilo plačila sodnih taks (sklep sodišča št. U 124/2001-18 z dne 26.8.2003), pri čemer je bila podlaga za oprostitev tako kot v tem primeru višina tožničine pokojnine.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena in 68. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.