Appeal dismissed because a traffic court judge's decision is not an administrative act subject to administrative litigation.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Odločba sodnika za prekrške ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, kot sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnika zoper odločbo Senata za prekrške Republike Slovenije z dne 22.4.2004, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo o prekršku z dne 11.6.2003, ki jo je izdal Sodnik za prekrške G.R. Svojo odločitev je sodišče utemeljilo s tem, da odločba sodnika za prekrške ni akt, ki bi imel sodno varstvo v upravnem sporu, zaradi česar je tožbo zavrglo.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Vztraja pri svojem stališču, da sta obe izpodbijani odločbi odločitvi iz 1. odstavka 1. člena ZUS. Odločanje Sodnika za prekrške ter Senata za prekrške Republike Slovenije je praktično identično kot odločanje v upravnih zadevah. Potrebno je upoštevati 23. člen in 157. člen Ustave Republike Slovenije.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil in o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen ZUS). Upravni akt je dokončni posamični akt, s katerim je določeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi osebe, ki je lahko stranka v upravnem sporu (1. odstavek 3. člena ZUS).

Odločba sodnika za prekrške, ki jo tožeča stranka izpodbija v upravnem sporu, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Izpodbijano odločbo je izdal sodnik za prekrške, ki je bil po položaju samostojen državni organ, ki je opravljal pravosodno funkcijo (3. odstavek 258. člena in 258.a člen Zakona o prekrških, Uradni list SRS, št. 25/83 do 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91 do 24/2001 v zvezi z 215. členom Zakona o prekrških, Uradni list RS, št. 7/2003). V organih za postopek o prekrških na prvi stopnji in v Senatu za prekrške RS so vodili postopek in odločali sodniki za prekrške, to so osebe, ki so po svoji funkciji bile izenačene s sodniki sodišč splošne pristojnosti, in so bili že v času veljavnosti in uporabe Zakona o prekrških (do 6.2.2003 oziroma 31.12.2004) del pravosodnega sistema. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je sodno varstvo o postopkih o prekršku izčrpano s pravico do pritožbe zoper odločbo o prekršku na Senat za prekrške RS. Če pa je z odločbo Senata za prekrške RS kot organa druge stopnje poseženo v ustavno pravico kaznovane osebe, ima ta pod pogoji Zakona o ustavnem sodišču, na voljo ustavno pritožbo, kot to pravilno navaja v utemeljitvi svojega sklepa sodišče prve stopnje.

Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo, saj odločba sodnika za prekrške ni akt, ki bi imel sodno varstvo v upravnem sporu. Glede na navedeno pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče je na podlagi 73. in 68. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.