Supreme Court allows appeal, revokes first-instance judgment, and remands case for new trial due to unclear legal object.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v novo sojenje.

[JEDRO]

Ker ni jasno, za kakšen objekt gre, je glede na to, da je Ustavno sodišče pri presoji ZGO-1 odločilo, da se inšpekcijski postopki po ZUN končajo po ZGO-1 treba to ugotoviti v novem sojenju.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18.12.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila 2. točko izreka odločbe urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 25.1.2001, v ostalem pa je pritožbo zoper citirano odločbo, s katerim je bilo odločeno, da mora tožnik kot investitor v roku 15 dni po prejemu odločbe odstraniti provizorno ograjo, ki jo tvori 22 železniških tirnic in I jeklenih profilov, višine 2 m, zabitih v zemljišče, preko katerih so pritrjene jeklene armaturne mreže, v skupni dolžini 50 m, na zemljišču parc. št. 390/1, 390/4, 390/5 in 390/6, k.o. D.d. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške, zavrnila. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik nezakonito posegel v prostor, saj nima ustreznega dovoljenja oziroma odločbe o priglasitvi del. Zato mu je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep po določbah 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN).

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke in razlogom, ki jih je navedla za svojo odločitev.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve zakona. Zatrjuje, da je imel za navedeni poseg dovoljenje. Ta poseg je dovoljevalo že gradbeno dovoljenje za postavitev žage. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Področje inšpekcijskega nadzorstva nad zakonitostjo gradenj v veljavni zakonodaji ureja Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Pred uveljavitvijo ZGO-1 (veljati je začel 1.1.2003) je inšpekcijsko nadzorstvo urejal Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Za inšpekcijske postopke, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo, je ZGO-1 v 1. odstavku 200. člena določil, da se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo, torej po ZUN oziroma v določenih primerih še po Zakonu o urbanističnem planiranju.

V odločbi, opr. št. U-I-150/03-19 z dne 1.12.2005, je Ustavno sodišče RS presojalo skladnost 1. odstavka 200. člena ZGO z ustavo. Odločilo je, da se 1. odstavek 200. člena ZGO-1, kolikor za gradnje iz 3. odstavka 3. člena tega zakona nalaga, da se inšpekcijski postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo zanje po določbah ZUN, razveljavi (1. točka) ter da se nepravnomočno končani inšpekcijski postopki iz prejšnje točke, vključno z izvršbami inšpekcijskih ukrepov v nepravnomočno končanih inšpekcijskih postopkih, končajo po določbah Zakona o graditvi objektov (2. točka).

Po določbi 3. odstavka 3. člena ZGO-1 investitorjem pod predpisanimi pogoji za začetek gradnje ni treba več pridobiti dovoljenja, če gre za enostavni objekt, podrobneje pa je vprašanje urejeno v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrsti del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Pod določenimi pogoji je gradnja zakonita in investitorju ni treba pridobiti nobenega upravnega dovoljenja. V konkretnem upravnem sporu je zato treba upoštevati navedeno odločbo ustavnega sodišča. Potrebno je ugotoviti, ali je predmet postopka gradnja, ki ni enostavni objekt v smislu ZGO-1 oziroma Pravilnika, ali pa je takšen objekt. Pomembno je tudi, ali sta izpolnjena še ostala dva pogoja za presojo, da gre za enostavni objekt (lokacijska informacija in izpolnjeni pogoji, kot jih določa Pravilnik).

Glede na navedeno v konkretnem primeru niso bila ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva glede na spremenjeno materialno pravo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 76. člena ZUS pritožbi iz navedenih razlogov ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. V novem sojenju mora sodišče prve stopnje s pravilno uporabo materialnega prava ugotoviti vse dejanske okoliščine konkretnega primera in v zadevi nato ponovno odločiti.