Supreme Court allows appeal; first-instance court violated procedure by ignoring lawyer's statement on statute of limitations.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

[JEDRO]

Razlogi, ki so v nasprotju z listinami v spisu, pomenijo bistveno kršitev določb postopka. Deljena odgovornost sama zase ne pomeni izključitveni razlog pri oceni, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.11.2005. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravdni postopek zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka v zvezi s škodnim dogodkom z dne 20.7.2000.

V razlogih svoje odločbe tožena stranka navaja, da je bila prosilcu v isti zadevi z odločbo z dne 30.12.2004 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v obsegu pravnega svetovanja pri odvetniku in sicer zaradi možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka na podlagi kazenske sodbe Okrajnega sodišča v Črnomlju. To svetovanje je opravil odvetnik S.S. iz N.m. Podal je izčrpno pravno mnenje glede možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka v zvezi z navedenim dogodkom. Iz njegovega pisnega mnenja z dne 12.4.2005 izhaja, da je glede na lahko naravo telesnih poškodb in pričakovano uveljavljanje deljene odgovornosti vprašljiva smotrnost odškodninske tožbe. Upoštevati je tudi, da je terjatev že zastarana.

Po presoji sodišča prve stopnje zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma jo je nerazumno sprožati. Na podlagi mnenja odvetnika S.S. se pridružuje dokazni oceni tožene stranke. Sklicuje se na več sodb Vrhovnega sodišča RS, po katerih je zastaranje odškodninskega zahtevka podlaga za oceno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Tožnik v pritožbi smiselno vztraja pri tem, da je upravičen do zaprošene pravne pomoči. Navaja, da je policija v Č. podala pomanjkljivo ovadbo in je prišlo do zastaranja, zato on ne nosi krivde. Ves čas je pisal pritožbe in se oglašal na sodišču.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje se pri svojih zavrnilnih odločitvah sklicujeta na pravno mnenje odvetnika S. z dne 12.4.2005. Ugotavljata, da zadeve ni smotrno sprožati (tožena stranka) oziroma, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Kot podlaga takšne presoje tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje navajata deljeno odgovornost z drugim udeležencem pretepa in zastaranje. Obe okoliščini naj bi izhajali iz navedenega mnenja odvetnika S.

Toda v navedenem mnenju odvetnik S. navaja, da zadeva ni zastarana in navaja konkretne razloge za takšno svojo oceno. V tem pogledu so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju z listinami v spisu. Podana je tako bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS: 14. točka 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku).

S presojo, da že deljena odgovornost pomeni, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, se pritožbeno sodišče ne strinja. Deljena odgovornost namreč vpliva na višino same odškodnine. Sama zase, ne da bi bile navedene in ocenjene druge konkretne okoliščine zadeve, po presoji pritožbenega sodišča ne more biti izključitveni razlog za odločitev po določbi 4. alinee 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. Izpodbijana sodba pa takšnih

drugih konkretnih okoliščin niti ne navaja.

Glede na navedeno je bilo poleg že ugotovljene kršitve po presoji pritožbenega sodišča dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in materialno pravo nepravilno uporabljeno. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.