Appeal dismissed; prior correction of ruling name bars declaration of nullity.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Če je bila odločba zaradi napak v imenu popravljena, ni pogojev, da bi se odločba, ki je bila glede napak popravljena, izrekla za nično.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika proti odločbi tožene stranke z dne 14.11.2003. Z njo je tožena stranka v 1. alinei izreka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote K. z dne 17.7.2001 in v 2. alinei izreka organu prve stopnje naložila, da izda sklep o popravi pomote izreka odločbe z dne 17.7.2001, tako da se pravilno vpiše datum izdaje izpodbijane odločbe Skupščine občine K. -

Komisije za izvedbo komasacijskega postopka, to je 30.10.1985. Prvostopni organ je s citirano odločbo zavrnil tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti odločbe o uvedbi komasacijskega postopka Skupščine občine K. - Komisije za izvedbo komasacijskega postopka z dne 30.10.1985, v delu, ki se nanaša na F.K. glede vložitve parcele, št. 867/3, k.o. P. v komasacijski sklad.

V razlogih svoje odločitve je tožena stranka navedla, da je v odločbi z dne 30.10.1985 prišlo do napačne navedbe hišne številke lastnika parcele, št. 867/3, k.o. Primskovo. Namesto sedanje številke J. cesta, K., je bila navedena stara hišna številka J. cesta, K. Toda to je le napaka. Navedena parcela je bila vložena pod dvema imenoma, tožnik pa je njen lastnik. Gre za eno in isto osebo. Prvostopni organ je napako odpravil z odločbo z dne 19.4.1988 in kot edinega lastnika navedel F.K., J. cesta, K. Zaradi napake tožnik ni utrpel nobene škode. V zameno za v komasacijo vložena zemljišča je prejel nadomestna zemljišča ustrezne vrednosti. Navedbe o stvarni nepristojnosti za odločanje v tej zadevi niso utemeljene. Ničnostni razlogi iz 3. točke, 4. točke in 5. točke 279. člena ZUP/86 niso podani. Odločba je bila že izvršena. Komasacijski postopek se lahko uvede, če se s tem strinjajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 80 % zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Odločba tudi ni bila izdana pod kakršnimkoli protipravnim pritiskom. Da je odločba pravilna in zakonita je bilo pravnomočno ugotovljeno s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. U 671/88-4 z dne 23.3.1989.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom odločbe tožene stranke in se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Zatrjuje, da hoče nazaj svoje zemljišče, dodeljeno pa se lahko vrne. Pravni učinki, ki so nastali zaradi napake priimkov, niso bili odpravljeni. Upoštevano je bilo večje število komasacijskih udeležencev, kot bi to smelo. Vztraja pri tem, da so podani ničnostni razlogi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka v zadevi pravilno odločila in za svojo odločitev navedla pravilne razloge. Zato je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo tožnika zavrnilo z obrazložitvijo, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pravilna in zakonita.

Pravna posledica najhujših kršitev pravil procesnega prava in materialnega prava je ničnost odločbe. Zaradi posledic, ki iz ničnosti izhajajo, so ničnostni razlogi v zakonu natančno določeni in omejeni. Ničen upravni akt s potekom časa ne konvalidira, na njegovo ničnost se lahko sklicuje vsakdo, ne glede na to, ali je predhodno izkoristil možna pravna sredstva ali ne. Zato se odločba lahko izreče za nično ob vsakem času, po uradni dolžnosti ali na predlog upravičenih predlagateljev. Vendar pa mora odločba, ki naj se izreče za nično, dejansko obstajati, torej mora imeti na zunaj takšna odločba videz dokončne in pravnomočne odločbe. Kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je iz kronološkega poteka komasacijskega postopka, v katerem je bila izdana tudi sporna odločba, razvidno, da je bila odločba, za katero tožnik predlaga, da se izreče za nično, na podlagi vložene pritožbe tožnika, odpravljena v vseh pravnih posledicah, ki bi jih lahko imela za tožnika in v nadaljevanju nadomeščena z novo, ki je bila s pravnimi sredstvi tožnika preizkušena tudi v upravnem sporu s sodbo, opr. št. U 671/88-4 z dne 23.9.1989 (tudi glede sporne vložitve parcele, št. 867/3, k.o. P. v komasacijsko maso). Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da ob navedenem, odločba, za katero je tožnik predlagal, da se izreče za nično, dejansko in pravno ne obstoji in zato ni nobene potrebe po zagotovitvi pravne varnosti tožnika s tem, da se njena ničnost formalno ugotovi z odločbo pristojnega organa. Odločitve obeh upravnih organov so zato pravilne in zakonite, takšna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tožnik z njimi ponavlja ugovore, ki jih je uveljavljal že v pritožbenem upravnem postopku in v upravnem sporu na prvi stopnji, pa sta tako tožena stranka in sodišče prve stopnje te ugovore zavrnila in to po presoji pritožbenega sodišča pravilno. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.