Court allows appeal overturning first instance, ordering refund of overpaid tax interest under new constitutional ruling.

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije, L. z dne 15.10.2001, odpravi ter se zadeva vrne Ministrstvu za finance Republike Slovenije v ponoven postopek.

2. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Od objave odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-329/02 z dne 8.4.2004 v Uradnem listu RS, se od preveč plačanega davka davčnemu zavezancu obračunajo zamudne obresti po 4. odstavku 95. člena ZDavP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.10.2001, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada M.S. z dne 30.3.2001. S prvostopno odločbo je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za vračilo preveč plačanih davščin za leti 1997 in 1998. Zavezanec je namreč za čas od 29.12.1998, ko je po prvotni odločbi o odmeri dohodnine plačal preveč izračunano dohodnino, do 13.4.2000, ko mu je bil preveč plačani znesek dohodnine vrnjen, zahteval plačilo zakonitih zamudnih obresti. Prvostopni organ je njegov zahtevek zavrnil na podlagi petega odstavka 95. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP). Pojasnil je, da mu zamudnih obresti ni mogoče priznati, ker nobena od dveh odločb, izdanih 20.11.2000, še ni pravnomočna, saj je tožnik zoper njiju vložil pritožbo.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke v izpodbijani odločbi. Pri tem se je tudi samo oprlo na določbe 5. odstavka 95. člena ZDavP, ki specialno ureja vračanje zamudnih obresti od preveč plačane dohodnine. Kot neutemeljen je zavrnilo tožbeni ugovor, da je določba 5. odstavka 95. člena ZDavP poseg v tožnikovo pravico do enakosti pred zakonom, in tudi tožbene navedbe, da bi bilo treba ustrezno uporabiti določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki urejajo plačilo zamudnih obresti od dneva neupravičene pridobitve pa do vračila neupravičeno pridobljenega prejemka (214. člen ZOR). Kot neutemeljene je zavrnilo tudi tožbene ugovore glede zneskov pripadajočih zamudnih obresti, glede na to, da so mu bili preveč plačani zneski dohodnine v letu 1997 in 1998 vrnjeni pred rokom, ki ga določa 5. odstavek 95. člena ZDavP, iz tega naslova ni upravičen do vračila zamudnih obresti. Prvostopno sodišče je tožniku pojasnilo, da sam trpi stroške tožbenega postopka, in sicer na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS.

Zoper prvostopno sodbo vlaga tožnik pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sporna je razlaga 5. odstavka 95. člena ZDavP. Meni, da bi bilo njegov zahtevek treba obravnavati po 4. odstavku 95. člena ZDavP. Prejel je odločbo o odmeri dohodnine in je razliko v dohodnini tudi plačal, se nato pritožil zoper odločbo, nato pa sta bili obe odločbi za odmero dohodnine (za leto 1997 in za leto 1998) kot nezakoniti odpravljeni in je na koncu tožnik plačal nižjo dohodnino. Meni, da bi moralo prvostopno sodišče glede na to, da navedena določba ZDavP ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije, prekiniti postopek odločanja v tem upravnem sporu in predlagati presojo ustavnosti navedene določbe ZDavP. Vztraja pri tem, da bi bilo treba v tem primeru uporabiti ustrezne določbe ZOR, kajti ZDavP kot specialni predpis ne ureja primera iz tožbe tožeče stranke. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče prvostopno sodbo spremeni tako, da tožbi tožeče stranke v celoti ugodi, oziroma podrejeno naj prvostopno sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču; tožena stranka pa naj mu povrne vse stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka in zastopnik interesa na pritožbo nista odgovorila.

K 1. točki izreka:

Pritožba je utemeljena.

Po izdaji izpodbijane sodbe je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-329/02-7 z dne 8.4.2004 (Uradni list RS, št. 42/04) ugotovilo; da je 5. odstavek 95. člena ZDavP v neskladnju z Ustavo RS (1. točka); naložilo, da je Državni zbor dolžan to neskladnje odpraviti v šestih mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu RS (2. točka); določilo način reševanja zadev v času do spremembe zakona, in sicer, da do odprave ugotovljenega neskladja iz 1. točke izreka pripadajo davčnemu zavezancu obresti po 4. odstavku 95. člena ZDavP od dneva doplačila z nepravnomočno odločbo neupravičeno odmerjene ali preveč odmerjene dohodnine (3. točka); zavrnilo pa je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. odstavka 20. člena ZDavP (4.točka).

Po presoji pritožbenega sodišča ima navedena odločba ustavnega sodišča enak pravni učinek, kot razveljavitev neustavne določbe zakona. Ustavno sodišče je v 3. točki njenega izreka tudi samo uredilo način obračunavanja zamudnih obresti v času do odprave ugotovljenega neskladja. Pravne posledice razveljavitve zakona z odločbo ustavnega sodišča pa so urejene v 44. členu Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS, Uradni list RS, št. 15/94 in 64/01). Ta določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Ker tudi v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno do začetka učinkovanja navedene odločbe ustavnega sodišča, v odločbah upravnih organov in v sodbi prvostopnega sodišča pa je uporabljen z ustavo ugotovljeno neskladen 5. odstavek 95. člena ZDavP, je v tej zadevi materialno pravo zmotno uporabljeno.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožnikovi tožbi ugodilo in na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS zadevo vrnilo Ministrstvu za finance, ki je sedaj pristojno za odločanje o davčnih zadevah na drugi stopnji, v ponoven postopek.

K 2. točki izreka:

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS. Ta določa, da v upravnem sporu, v katerem se presoja le zakonitost izpodbijanega akta, kar je tudi ta primer, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.