Court dismisses appeal against court fee assessment, ruling procedural objection to jurisdiction was waived. The plaintiff failed to challenge the jurisdictional transfer, so the fee calculation based on social protection matters stands. The appeal is rejected as the procedural defect was not timely raised.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appellant's appeal against a first-instance court's decision to assess court fees for a social protection dispute. The appellant argued the case should have been heard by a labor and social court, claiming the fee assessment was invalid because the case involved mandatory health insurance. However, the court found the appellant waived their right to challenge the jurisdictional transfer by failing to lodge an appeal against the first-instance court's decision to dismiss the case for lack of jurisdiction. Consequently, the court upheld the original fee assessment and rejected the appeal as unfounded.
Legislator headnote
AI generated27. člen ZST; 73. člen v zvezi z 68. členom ZUS: If a party objects to a warning to pay court fees, the court issues a decision on the fee amount under Article 27 of the Court Fees Act, and any objection regarding the jurisdictional transfer of the underlying case is deemed waived if not appealed separately.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Če stranka ugovarja opominu za plačilo sodne takse, izda sodišče na podlagi 27. člena ZST odločbo o odmeri sodne takse, zoper katero ima stranka pravico vložiti pritožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi Zakona o sodnih taksah (ZST) tožniku odmerilo sodno takso za tožbo v znesku 4.750,00 SIT in mu določilo 15-dnevni rok, v katerem jo mora plačati. Višino takse je izračunalo na podlagi 2. točke tarifne številke 27 ZST, ker gre za zadevo iz socialnega varstva.
Zoper prvostopni sklep vlaga tožnik pritožbo. Navaja, da tožbe, za katero se mu zaračunava sodna taksa, ni vložil na upravno, temveč na delovno in socialno sodišče. To pa se je izreklo za nepristojno in je tožbo odstopilo v reševanje upravnemu sodišču. Zoper sklep o tem pa se ni pritožil. Meni, da je neutemeljena trditev prvostopnega sodišča, da mora plačati sodno takso, ker gre za socialni spor. Spor se namreč nanaša na določila obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je odgovoril že v odgovoru na opomin za plačilo sodne takse za tožbo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku izda naslednji sklep: pritožbi tožnika se ugodi, odpravi se sklep prvostopnega sodišča.
Pritožba ni utemeljena.
Po podatkih sodnega spisa je prvostopno sodišče tožniku dne 13.11.2003 poslalo opomin za plačilo sodne takse za tožbo, in sicer v višini 15.200,00 tolarjev in za sodni opomin v višini 4.750,00 tolarjev, torej skupaj 19.950,00 tolarjev. Ker je tožnik zoper ta sklep ugovarjal, je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je ta njegov ugovor štelo za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri takse v smislu 27. člena ZST (ZST - UPB1, Uradni list RS, št. 20/2004). Zato mu je utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, zoper katerega je mogoče vložiti posebno pritožbo, zato ker je bilo med tem, o glavni stvari, v zvezi s katero se obračunavajo sodne takse, že odločeno s sklepom prvostopnega sodišča z dne 11.7.2005.
Z izpodbijanim sklepom je bila tožniku tudi pravilno odmerjena višina takse, in sicer na podlagi 2. odstavka tar. št. 27, po katerem se za tožbo v zadevah socialnega varstva plača taksa 250 točk. To je za tožnika ugodnost, saj bi sicer moral plačati višjo takso za tožbo v upravnem sporu.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.