Supreme Court dismisses trademark appeal, ruling descriptive phrases describing product type are not registrable.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Angleški jezik je v Sloveniji prisoten do te mere, da bo povprečni potrošnik razumel tako pomen posameznih delov besednega znaka (besede), ki je opisen, kot tudi njegovo celoto. Dejstvo, da znak nima jasnega specifičnega pomena, ne pomeni, da ni opisen, saj zadostuje, da je eden od njegovih možnih pomen oznaka vrste in lastnosti prijavljenih izdelkov. Opisni znaki ostanejo na voljo vsem in ne le tistim subjektom, ki so uspeli takšen znak zavarovati z znamko, saj ni potrebno, da je opisni znak dejansko v uporabi glede prijavljenega blaga oziroma storitev, temveč zadostuje, da bi lahko bil uporabljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (tožena stranka) je z odločbo z dne 9.6.2003, zavrnil zahtevo tožeče stranke za priznanje znamke "ADVANCED MEDICINE FOR PAIN" z dne 24.7.2002.

Tožeča stranka je proti tej odločbi vložila tožbo v upravnem sporu, ki pa jo je Upravno sodišče Republike Slovenije (Upravno sodišče) zavrnilo. Ocenilo je, da je prijavljen znak generičen oziroma opisen ter brez slehernega razlikovalnega učinka.

Sodbo Upravnega sodišča je tožeča stranka izpodbijala zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabljenega materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču je prvenstveno predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno reševanje Upravnemu sodišču.

Navedbam tožeče stranke je tožena stranka oporekala ter Vrhovnemu sodišču predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe Upravnega sodišča.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je ugotovila, Upravno sodišče pa je tej oceni pritrdilo, da prijavljeni besedni znak "ADVANCED MEDICINE FOR PAIN" nima razlikovalnega učinka. Znak predstavlja običajno (angleško) besedno zvezo, ki daje informacijo o vrsti in lastnostih pa tudi kvaliteti prijavljenega blaga. Povprečni slovenski potrošnik bo znak dojel kot 'napredno zdravilo proti bolečinam'; glede na to, da gre za angleško besedno zvezo, pa bo pozoren predvsem na sporočilnost znaka. Brez dodatnega razmišljanja ga bo povezal z izdelki za zdravljenje oziroma lajšanje bolečin (farmacevtski izdelki). Znak naj bi bil po oceni Upravnega sodišča zanje "generičen oziroma opisen".

Zaključkom tožene stranke in Upravnega sodišča je pritožnica nasprotovala. Trdila je, da interes javnosti (z uporabo opisnih besed oziroma besedne zveze) ni prizadet. Prijavljen znak naj bi bila neobičajna besedna zveza (tako v angleškem kot v slovenskem jeziku), ki se ne uporablja v vsakdanjem jeziku, niti jo ne uporablja noben drug subjekt v gospodarskem prometu za označevanje svojega blaga in storitev. Besedna zveza "ADVANCED MEDICINE FOR PAIN" naj ne bi bila opisna, temveč zgolj sugestivna. Taka kombinacija besed naj bi bila izvirna, saj nakazovanje določenega pomena še ne predstavlja opisnosti znaka.

Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga oziroma storitev enega podjetja od blaga oziroma storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati (prvi odstavek 42. člena Zakona o industrijski lastnini, v nadaljevanju ZIL-1; Uradni list Republike Slovenije, št. 45/2001 z dne 7.6.2001, št. 96/2002 z dne 14.11.2002 in št. 37/2004 z dne 15.4.2004). Pri presoji, ali se znak lahko registrira kot znamka, pa se upoštevajo vse dejanske okoliščine, zlasti trajanje uporabe znaka (drugi odstavek 42. člena ZIL-1). Vendar pa določenih znakov ni mogoče zavarovati z znamko - gre za absolutne (izključitvene) razloge, ki narekujejo zavrnitev znamk. Tako se med drugim kot znamka ne more registrirati znak, ki je brez slehernega razlikovalnega učinka (točka b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1), kot tudi ne znak, ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga oziroma opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga oziroma storitev (točka c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1).

Znaki, na katere se nanaša določba točke c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1, so tim. opisni znaki - znaki, ki v običajni rabi s stališča povprečnega potrošnika posredno ali neposredno označujejo eno od bistvenih (osnovnih) značilnosti prijavljenega blaga oziroma storitev. Opisnost znaka se namreč ocenjuje glede na prijavljeno blago oziroma storitve ter glede na razumevanje relevantne javnosti - povprečnega potrošnika zadevnega blaga oziroma storitve.

Tožena stranka in Upravno sodišče sta prijavljeni znak ocenila v skladu z navedenim, pri čemer sta ugotovila, da je opisne narave. Temu zaključku se Vrhovno sodišče pridružuje. Trditvi pritožnice, da je znak neobičajna besedna zveza, tako v angleškem kot v slovenskem jeziku, namreč ni mogoče pritrditi. Gre za povsem vsakdanjo besedno zvezo v angleškem jeziku, prav tako pa je običajen njen prevod v slovenski jezik ('napredno zdravilo proti bolečinam'). Tako samemu besednemu znaku kot tudi njegovemu slovenskemu prevodu ni mogoče pripisati izvirnosti. Znak je namreč sestavljen iz več besed, zapisanih z navadnimi črkami, povezanih v običajno sintaksično celoto. Ker je znak besedni, brez dodatnih elementov, z običajno sintakso, je odločilna (dominantna) njegova vsebina - njegov pomen. Le-ta pa označuje vrsto in značilnost prijavljenega blaga, kar pomeni, da je znak opisen. V tem pogledu pritožbene navedbe, da naj bi povprečni potrošnik ne ugotavljal sporočilnosti znak-a, niso utemeljene. Kot sta pravilno ugotovili že tožena stranka in Upravno sodišče, je angleški jezik v Sloveniji prisoten do te mere, da bo povprečni potrošnik razumel tako pomen posameznih delov besednega znaka (besede), ki je opisen, kot tudi njegovo celoto. Ker se znak nanaša na farmacevtske proizvode ("blažila, olajševalni preparati za prehlad in sinuse"), ga bo povprečni slovenski potrošnik razumel izključno kot označbo za vrsto in lastnost oziroma značilnost navedenih izdelkov.

Glede na zgoraj obrazloženo navedbi pritožnice, da "znamka "ADVANCED MEDICINE FOR PAIN" slovenskemu potrošniku zgolj nakazuje na določen pomen", ni mogoče pritrditi. Tožena stranka in Upravno sodišče sta namreč natančno obrazložili opisnost prijavljenega znaka, ki ga bo povprečni slovenski potrošnik takoj, brez dodatnega razmisleka, povezal s prijavljenim blagom (glej stran 3 izpodbijane sodbe). K navedenemu Vrhovno sodišče dodaja le, da zadostuje, da znak vzpostavi zadovoljivo, neposredno in konkretno povezavo s prijavljenim blagom. Dejstvo, da znak nima jasnega specifičnega pomena, namreč ne pomeni, da ni opisen, saj zadostuje, da je eden od njegovih možnih pomenov oznaka vrste in lastnosti prijavljenih izdelkov, kar pa sta tožena stranka in Upravno sodišče pravilno ugotovili.

Sicer pa se Vrhovno sodišče strinja s pritožnico, da je "namen določil o zavrnitvi znamke zaradi opisnosti zavarovanje interesa ostalih udeležencev na trgu, ki si želijo uporabljati opisne besede". Vendar pa je bistvo določbe točke c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 v tem, da opisni znaki ostanejo na voljo vsem in ne le tistim subjektom, ki so uspeli takšen znak zavarovati z znamko, saj ni potrebno, da je opisni znak dejansko v uporabi glede prijavljenega blaga oziroma storitev, temveč zadostuje, kot to izhaja iz samega besedila navedenega člena, da bi lahko bil uporabljen.

Očitek, da je tožena stranka pri registraciji obravnavanega znaka uporabila strožje kriterije kot sicer, ni utemeljen. Upravno sodišče je v skladu z določbami ZIL-1 prijavljeni znak ocenilo celovito; pri tem je upoštevalo tako posamezne elemente (besede, pomen, jezik) kot tudi celoto (splošen vtis) prijavljenega znaka, kot bi jo dojel povprečni potrošnik glede na prijavljeno blago. Na podlagi celostne analize znaka je zaključilo, Vrhovno sodišče pa temu zaključku pritrjuje, da je sporni znak opisen. Ker je torej podan eden od absolutnih zavrnilnih razlogov (prvi odstavek 43. člena ZIL-1), razlogovanje o obstoju drugih ni bilo potrebno.

Prav tako ni utemeljen očitek, da bi bilo sporni znak treba presojati glede na že registrirane znamke. Predmet sodne presoje v upravnem sporu je namreč pravilnost postopka izdaje izpodbijane odločbe ter njena pravilnost in zakonitost (a contrario drugemu odstavku 59. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS; Uradni list Republike Slovenije, št. 50/97, 65/97 - popravek in 70/2000). Upravno sodišče sodi v vsaki zadevi posebej (v skladu s slovenskim pravom), in ugotavlja, ali je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen ter ali je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Odločitve tožene stranke v drugih postopkih registracije znamk in odločitve ameriškega urada za znamke tako niso bile predmet presoje v tem postopku.

S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe odločilnega pomena. Glede ostalih pritožbenih navedb, na katere ni posebej odgovarjalo, namreč soglaša z obrazložitvijo Upravnega sodišča.

Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče v skladu s 73. členom ZUS neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.