Appeal allowed; temporary administrative decision means procedure not ended, allowing withdrawal request.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

[JEDRO]

Če je bila vložena zahteva za izločitev uradne osebe, bila pa je izdana začasna odločba, potem zahteva za izločitev ne more biti zavržena z utemeljitvijo, da je postopek že končan.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika proti sklepu tožene stranke z dne 1.12.2004. Z navedenim sklepom je tožena stranka v zadevi določitve osebnih stikov tožnika z njegovim mladoletnim otrokom G.P. zavrnila zahtevo tožnika za izločitev uradne osebe Centra za socialno delo L.B. M.R., z obrazložitvijo, da je tožnik podal zahtevo za izločitev po izdaji začasne odločbe prvostopenjskega organa z dne 28.8.2000, torej po zaključenem postopku.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje takšni odločitvi in ugotavlja, da tožnik ni izkazal, da bi zahtevo za izločitev podal že prej.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve pravil postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Navaja, da so bile določbe ZUP o izločitvi napačno uporabljene. Poleg tega je tožnik predlagal glavno obravnavo, kljub temu pa je sodišče odločilo na seji.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da so bile določbe ZUP, ki se nanašajo na izločitev uradne osebe, v konkretnem primeru nepravilno uporabljene.

Drži, da je bila začasna odločba Centra za socialno delo L.B. izdana 28.8.2000 in da v spisu ni podatkov, da bi tožnik zahtevo za izločitev uradne osebe M.R. vložil pred 21.12.2000, torej še pred izdajo začasne odločbe pri organu prve stopnje. Toda sodišče prve stopnje je pri svoji presoji prezrlo, da je bila v zadevi izdana začasna odločba. Takšna odločba je urejena v 221. členu ZUP. V 1. odstavku te določbe je navedeno, da, če je glede na okoliščine primere neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, se izda taka odločba na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna (1. odstavek). Z odločbo, ki se izda o glavni stvari po končanem postopku, se razveljavi začasna odločba, ki je bila izdana med postopkom (3. odstavek iste določbe).

Navedena ureditev začasne odločbe pa seveda pomeni, da postopek v zadevi še ni končan. Tožnikove zahteve za izločitev uradne osebe tožena stranka in sodišče prve stopnje nista mogla oceniti kot neutemeljene, s stališčem, da je bila izdana že po končanem postopku. Tudi iz tožnikove zahteve ne izhaja, da bi bila njegova zahteva omejena na eno samo dejanje in eno samo odločitev v upravnem postopku.

Tožena stranka je zato bistveno kršila pravila upravnega postopka (4. točka 1. odstavka 237. člena ZUP). Sodišče prve stopnje pa je s tem, ko je zavrnilo tožbo tožnika proti navedeni odločbi tožene stranke, storilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. odstavka 72. člena ZUS. Zato je vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču, da opravi nov postopek, v katerem naj odpravi navedeno kršitev.