Administrative court quashes judgment for procedural error regarding party standing and two-step process rules.

Izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Čeprav je bila med tem postopkom spremenjena pristojnost odločanja v zadevah s področja telekomunikacij (Zakon o telekomunikacijah - ZTel-1, Ur.l. RS, št. 30/2000 in 110/02-ZGO-1, z uveljavitvijo katerega je prenehal veljati ZTel, ter Zakon o elektronskih komunikacijah - ZEKom, Ur.l. RS, št. 43/04 in 86/04, z uveljavitvijo katerega je prenehal veljati ZTel-1) ter predvideno enostopenjsko upravno odločanje, to po presoji pritožbenega sodišča na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Nedokončane zadeve se morajo končati v postopku, kot je veljal ob izdaji prvostopnega upravnega sklepa, torej dvostopenjskem upravnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1.odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) tožbi ugodilo, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 10.1.2000, in zadevo vrnilo Agenciji za telekomunikacije in radiofuzijo Republike Slovenije v ponoven postopek (1. odstavek izreka), ter odločilo, da se zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrne (2. odstavek izreka). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije z dne 15.11.1999, s katerim je upravni organ prve stopnje odločil, da je tožeča stranka kot lastnik radijskega dovoljenja za uporabo radijske postaje v fiksnih omrežjih na lokaciji C.P. za leto 1999 dolžna plačati pristojbino v znesku 600.000,00 SIT.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da iz obrazložitve odločbe tožene stranke ni razvidno, katere so tiste dejanske ugotovitve, na katerih temelji njen sklep o dejanskem stanju, da je pristojbina zaračunana za fiksno postajo v fiksni storitvi, ki se ne uporablja za opravljanje obvezne gospodarske javne službe in ni namenjena za prenos sporedov RTV Slovenija, ter katere dokaze je tožena stranka v ta namen izvedla. Po presoji sodišča prve stopnje tožeča stranka utemeljeno ugovarja kršitev načela zaslišanja strank, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi bila tožeča stranka z ugotovitvami o namenu uporabe radijske postaje seznanjena in da bi ji bilo v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe omogočeno izjaviti se o teh ugotovljenih pravno relevantnih dejstvih in okoliščinah. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka (3. točka 3. odstavka 25. člena ZUS) je sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo sedaj pristojni Agenciji za telekomunikacije in radiofuzijo RS v ponoven postopek.

Agencija za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto RS vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je v času od vložitve tožbe do izdaje sodbe v predmetni zadevi prišlo do določenih sprememb, in sicer je Agencija za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto RS nasledila Upravo RS za telekomunikacije, Ministrstvo za informacijsko družbo pa je nasledilo Ministrstvo za promet in zveze RS. V obravnavani zadevi je izpodbijana odločba Ministrstva za promet in zveze RS, Agencija za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto RS ni naslednica Ministrstva za promet in zveze RS, temveč je to Ministrstvo za informacijsko družbo RS. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo predpise, ki določajo naslednika prvotno tožene stranke, zaradi česar je napačno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s tem, kdo je pravni naslednik prvotno tožene stranke. Ker je tožena stranka kot prvi dokument, ki ga je prejela v predmetnem sporu, prejela sodbo, ji je bilo s tem onemogočeno sodelovanje v postopku, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Tožeča stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je upravni organ prve stopnje (Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije) tožeči stranki dne 15.11.1999 izdal sklep o plačilu pristojbine za uporabo radijskih frekvenc na podlagi Zakona o telekomunikacijah (ZTel, Uradni list RS, št. 35/97, 45/97-odl. US, 13/98-odl. US) in Uredbe o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc (Uradni list RS, št. 90/98, 92/99). O pritožbi zoper le-tega je z izpodbijano odločbo odločilo Ministrstvo za promet in zveze RS. Sodišče prve stopnje je to odločbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek Agenciji za telekomunikacije in radiofuzijo RS.

Po presoji pritožbenega sodišča pritožnica utemeljeno opozarja, da je v obravnavani zadevi izpodbijana odločba Ministrstva za promet in zveze RS kot odločba drugostopnega upravnega organa. Čeprav je bila med tem postopkom spremenjena pristojnost odločanja v zadevah s področja telekomunikacij (Zakon o telekomunikacijah - ZTel-1, Uradni list RS, št. 30/2000 in 110/2002-ZGO-1, z uveljavitvijo katerega je prenehal veljati ZTel, ter Zakon o elektronskih komunikacijah - ZEKom, Uradni list RS, št. 43/2004 in 86/2004, z uveljavitvijo katerega je prenehal veljati ZTel-1) ter predvideno enostopenjsko upravno odločanje, to po presoji pritožbenega sodišča na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Nedokončane zadeve se morajo končati v postopku, kot je veljal ob izdaji prvostopnega upravnega sklepa, torej dvostopenjskem upravnem postopku. Takšno stališče je Vrhovno sodišče Republike Slovenije RS sprejelo že v sodbi, opr. št. I Up 900/2002 z dne 31.8.2005. Pristojni drugostopni organ je v obravnavani zadevi v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi RS (ZVRS-D, Uradni list RS, št. 123/2004) in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1C, Uradni list RS št. 123/2004) Ministrstvo za gospodarstvo RS.

Glede na navedeno se je po presoji pritožbenega sodišča postopka na prvi stopnji udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. odstavka 75. člena ZUS izpodbijano sodbo (1. odstavek izreka sodbe) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.