Appeal dismissed; non-party's claim against denationalization decision rejected due to expired procedural time limits.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Odločba, ki je bila izdana v denacionalizacijskem postopku, v katerem tožnik ni sodeloval, je, glede na to, da stranke zoper njo niso vložile pritožbe, postala dokončna in pravnomočna. Ker pa se tožba lahko vloži le znotraj odprtega tožbenega roka za stranke v postopku, ta rok pa zaradi nevložene pritožbe in pravnomočnosti odločbe v tem primeru sploh ni začel teči, je odločitev sodišča o zavrženju tožbe pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS tožbo tožnika kot nedopustno zavrglo (1. točka izreka), zavrglo pa je tudi njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje (2. točka izreka).

V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožnik vložil tožbo zoper dopolnilno odločbo Upravne enote M. z dne 31.7.2002, s katero je bilo odločeno, da sta Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, kot zavezanec in A. M. d.d. kot uporabnik, dolžna po pravnomočnosti odločbe izročiti upravičenki I.P. v last in posest tam navedene nepremičnine v k.o. S. Tožnik je imel za zemljišča, ki so bila izročena upravičenki v last in posest, sklenjeno zakupno pogodbo, ki pa jo je zakupodajalec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS v skladu z določili zakupne pogodbe prekinil, ker so bila zemljišča vrnjena v postopku denacionalizacije. Tožnik v denacionalizacijskem postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba upravnega organa prve stopnje ni sodeloval. Prav tako iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je navedena odločba, zoper katero ni bila vložena pritožba, postala pravnomočna 21.8.2002. Iz 18. člena ZUS izhaja, da legitimacijo za vložitev tožbe izkazuje vsak, ki zatrjuje svojo prizadetost, ne glede na to, ali je bil stranka v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta. Komur akt ni bil vročen in ni vedel zanj, tudi opustitev vložitve pritožbe ne preprečuje vložitve tožbe v upravnem sporu. V zadevi ni sporno, da tožnik v postopku ni sodeloval, in mu izpodbijana odločba upravnega organa prve stopnje ni bila vročena. Vendar je v takem primeru treba tožbo vložiti v odprtem tožbenem roku za stranke, ki pa v konkretnem primeru, ko zoper izpodbijano odločbo prvostopnega upravnega organa ni bila vložena pritožba, ni pričel teči.

Ob ugotovitvi, da tožnik tožbe ni vložil v odprtem tožbenem roku za stranke, ker ta sploh ni pričel teči, zaradi česar je bila tožba zavržena, tudi niso bili podani pogoji za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje. Zato je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Sodišče je ignoriralo tožbo s tem, da je najprej odločilo o tožbi in jo zavrglo zaradi nedopustnosti in šele nato odločilo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je v posledici prejšnje ugotovitve prav tako zavrglo. Meni, da je postopal pravilno, ko je v odprtem roku vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ob katerega ugodni rešitvi bi sodišče obravnavalo istočasno vloženo tožbo. Ne more držati, da v primeru, ko zoper izpodbijano prvostopno odločbo ni bila vložena pritožba, tožbeni rok ni pričel teči. Tožbeni rok je tekel, vendar je po 30 dneh potekel. Pravočasnost tožbe se šteje od vročitve odločbe dalje. Če pa upravni akt posega v pravico ali pravno korist tretje osebe, ki ji akt ni bil vročen in je prizadeta oseba izvedela za upravni akt ali drugi akt kasneje, lahko taka oseba predlaga vrnitev v prejšnje stanje po 22. členu ZUS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, ki naj odloča o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, na podlagi katerega naj sprejme in v skladu z določbami ZUS nadalje postopa z njegovo tožbo.

V odgovoru na pritožbo denacionalizacijska upravičenka I.P., stranka z interesom v tem upravnem sporu navaja, da je bil tožnik že od marca 2002 v celoti seznanjen s tem, da bo zemljišča dobila nazaj. Predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo zoper prvostopno odločbo o denacionalizaciji in tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pravilen in zakonit.

Prvostopno sodišče je v tej zadevi pravilno ugotovilo, da tožnikova tožba zoper izpodbijano dopolnilno odločbo upravnega organa prve stopnje z dne 31.7.2002, ni dopustna. Navedena odločba, ki je bila izdana v denacionalizacijskem postopku, v katerem tožnik ni sodeloval, je glede na to, da stranke zoper njo niso vložile pritožbe, postala dokončna in pravnomočna. Ker pa se tožba lahko vloži le znotraj odprtega tožbenega roka za stranke v postopku, ta rok pa zaradi nevložene pritožbe in pravnomočnosti odločbe v tem primeru sploh ni začel teči, je odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju tožbe pravilna.

Po 1. odstavku 22. člena ZUS lahko stranka, ki je iz opravičenega razloga zamudila rok za tožbo, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. V zadevi je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnik ni vložil tožbe v odprtem tožbenem roku za stranke, ker ta sploh ni pričel teči. Ker je bila iz tega razloga že tožba zavržena, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru pogoji za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje niso podani. Predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje je zato prvostopno sodišče pravilno zavrglo.

Na drugačno odločitev ne more vplivati tožnikov pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej odločati o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in šele nato o tožbi. Če je namreč treba tožbo zavreči kot nedopustno, kot je bilo to v obravnavanem primeru, potem tudi ni pogojev za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Zato so tožnikovi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, za odločitev v tej zadevi nepomembni.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.