Appeal dismissed; land registry court correctly applied agricultural land law over general property law regarding pre-emptive rights.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

38. člen ZZK-1 nalaga posredno upoštevanje predkupne pravice, ko gre za kmetijska zemljišča (Zakon o kmetijskih zemljiščih omogoča vknjižbo šele po tem, ko predlagatelj pridobi ustrezno odločbo upravne enote o odobritvi pravnega posla - 22. člen). Listin, ki bi izkazovale, da je bila fizična oseba kot predkupni upravičenec o nameravani prodaji glede drugih nepremičnin ustrezno obveščena, ZZK-1 za vpis ne zahteva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V tej zemljiškoknjižni zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica dovolila vpis lastninske pravice na podlagi pogodbe za nakup nepremičnine z dne 15. 5. 2024. Ugotovljeno je, da so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji, ki jih za vpis zahteva Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

2. Zoper sklep se je pritožila udeleženka A. A. (v nadaljevanju udeleženka). Po mnenju pritožnice je odločitev materialnopravno napačna, zmotna, pomanjkljiva, obremenjena je z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kršene so tudi določbe 22. člena Ustave RS. Ugovor je udeleženka temeljila na dejstvu, da je solastnica predmetnih nepremičnin, ni pa bila pozvana k uveljavljanju predkupne pravice. To pravico ji daje tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), dolžnost seznanitve o prodaji takega predkupnega upravičenca pa je določena v 507. v zvezi s 513. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Po mnenju zemljiškoknjižnega sodnika je dolžno zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti paziti zgolj na predkupno pravico po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Tako stališče je napačno. Zemljiškoknjižno sodišče ne more izbirati, kateri zakon bo upoštevalo in katerega ne, dolžno je upoštevati vse zakone. Za tako selektivno izbiro ne obstajajo utemeljeni razlogi. 107. člen Ustave RS zavezuje sodišča, pri odločanju so vezana na zakone. Ni nobenega utemeljenega razloga, da bi imel ZKZ prednost pred SPZ ali OZ, o tem tudi ni ustreznih razlogov. Če bi torej sodišče upoštevalo določbe SPZ in OZ, tudi 86. člena OZ, saj je pravni posel ničen zaradi tega, ker nasprotuje prisilnim predpisom, že citiranim določbam SPZ in OZ, bi moralo ugovoru ugoditi, a se do tega ugovornega razloga udeleženke zemljiškoknjižni sodnik ni opredelil. O uvedbi tega postopka bi jo sodišče moralo obvestiti, saj se z vpisom posega v njene pravice. Sodišče bi ob tem moralo upoštevati tudi 147. člen ZZK-1, ki sodišče zavezuje, da o vpisih odloča glede na stanje zemljiške knjige. Iz tega izhaja, da je druga udeleženka solastnica. S tem pa tudi, da mora sodišče upoštevati njeno predkupno pravico. Tudi pogodbene stranke temu niso nasprotovale, torej to ni sporno, v smislu 214. člena ZPP.

3. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in se ugovoru udeleženke ugodi ter razveljavi sklep Dn 86983/2024 z dne 21. 5. 2024 in predlagani vpis ne dovoli. Stroški naj se naložijo v breme predlagatelja in nasprotnih udeležencev kot nerazdelnih plačnikov v korist udeleženke. Priglaša stroške pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep vsebuje vse potrebne razloge, upoštevaje dejansko in pravno stanje zadeve ter ugovorne razloge pritožnice. Zato uveljavljena postopkovna kršitev ni podana. Sodišče je poudarilo, da so parcele opredeljene kot stavbna zemljišča in glede na ugovorne navedbe, da bi bilo treba uporabiti 38. člen ZZK-1, pojasnilo, da mu ta določba nalaga upoštevanje predkupne pravice, ko gre za kmetijska zemljišča (Zakon o kmetijskih zemljiščih omogoča vknjižbo šele po tem, ko predlagatelj pridobi ustrezno odločbo upravne enote o odobritvi pravnega posla - 22. člen). Listin, ki bi izkazovale, da je bila fizična oseba kot predkupni upravičenec o nameravani prodaji glede drugih nepremičnin ustrezno obveščena, ZZK-1 za vpis ne zahteva ter je glede na razloženo očitek pritožnice, da je zemljiškoknjižno sodišče v tem primeru samo izbiralo, kateri zakon bo upoštevalo ali ne, neutemeljen. Pritožnica je udeleženka tega zemljiškoknjižnega postopka, navedena je tudi v uvodu sklepa Dn 86983/2024 z dne 21. 5. 2024, sklep o vpisu ji je bil vročen 28. 5. 2024, vložila je ugovor, kar pomeni, da je bila s postopkom seznanjena in v njem lahko in je aktivno sodelovala.

6. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni ter je pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

7. V tem zemljiškoknjižnem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter udeleženci načeloma sami trpijo svoje stroške postopka (40. člen ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).