Supreme Court rejects revision request regarding credit contract nullity and statute of limitations issues.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Spor med pravdnimi strankami se nanaša na veljavnost dveh kreditnih pogodb z dne 20. 11. 2007, sklenjenih za posojilo v CHF.

2. Sodišče druge stopnje je potrdilo ugotovitev njune ničnosti ter ničnosti sporazumov o zavarovanju denarne terjatve, odločitev sodišča prve stopnje pa razveljavilo v delu, v katerem je to zavrnilo kondikcijske zahtevke.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije o vprašanjih, ki naj bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotno uporabo prava in glede katerih naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Sodišča EU in prakse Vrhovnega sodišča:

"(1) Ali je sodišče prve stopnje kršilo pravila procesnega prava in odločalo o zahtevkih, za katere ni bil podan pravni interes, s tem, da je kljub zaključku o zastaranju kondikcijskega zahtevka tožnikov meritorno odločalo tudi o (vmesnem) ugotovitvenem zahtevku tožečih strank in ali je sodišče druge stopnje kršilo pravila procesnega prava in prekoračilo svoje pristojnosti, ko je takšno odločitev o ugotovitvenih zahtevkih pravnomočno potrdilo, odločanje o kondikcijskih zahtevkih (vključno s presojo zastaranja) pa je hkrati vrnilo v novo sojenje?

(2) Ali je dopustno, da sodišče odloča o zahtevku na ničnost kreditne pogodbe, ki ima položaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka, brez da bi v istem postopku pred tem pravnomočno odločilo tudi o ugovoru zastaranja in s tem o izpolnjenosti procesne predpostavke obstoja pravnega interesa za (vmesni) ugotovitveni zahtevek?

(3) Ali sta sodišči prve in druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera kršili metodološki napotek iz 8. člena ZPP in posegli v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke? Ali sta sodišči prve in druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera kršili metodološki napotek iz 8. člena ZPP ter pravico do izjave tožene stranke iz 22. člena Ustave in posegli v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke?

(4) Ali je materialnopravna pravilna presoja nižjih sodišč, da pojasnilna dolžnost v okoliščinah konkretnega primera ni bila izpolnjena, čeprav sta kreditodajalca prejela opozorila o možnosti bodočega neugodnega nihanja tečaja, brez morebitnega zatrjevanja, da bodo te spremembe manjše ali omejene, grafično predstavitev gibanj menjalnega tečaja v preteklosti, opozorilo na možnost spreminjanja mesečne anuitete in spreminjanja glavnice kredita v posledici valutnega tveganja ter bila seznanjena z možnostjo konverzije, ter na podlagi teh informacij in opozoril že ob prvih neugodnih spremembah menjalnega tečaja s svojim ravnanjem (brez morebitne iniciative s strani tožene stranke) pokazala, da sta razumela potencialne razsežnosti neugodnih posledic uresničitve valutnega tveganja in zato tudi preučevala konverzijo kreditov v domačo valuto in s tem izognitev nadaljnjemu valutnemu tveganju ter s tem pokazala, da jima je tožena stranka lastnosti kreditnih pogodb predstavila na način, ki jima je omogočil razumevanje uresničitve potencialnega "črnega scenarija"?

(5) Ali obrazložitev sodišča prve stopnje in sodišča druge stopnje, ki v pretežnem delu povzemata odločbe instančnih sodišč iz drugih postopkov, ne da bi dejanske okoliščine konkretnega primera skrbno analitično primerjali s tistimi v citirani sodni praksi in ne da bi predrugačeno zgornjo premiso skrbno aplicirali na ugotovljeno dejansko stanje (in ne le s sklicem na povzetek), zadosti ustavni pravici do obrazložene sodne odločbe?"

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V obravnavani zadevi po oceni Vrhovnega sodišča ti pogoji niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).