Appeal against a higher court's ruling dismissed as the Criminal Procedure Act only allows appeals against judgments, not rulings, except in specific cases.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the defendant's appeal against a ruling by the Higher Court, finding the appeal inadmissible. The defendant argued that appeals against all court decisions are permitted, but the court clarified that the Criminal Procedure Act strictly limits appeals to judgments, with exceptions explicitly listed in Article 398. Consequently, the appeal was dismissed as it targeted a non-appealable ruling rather than a final judgment.
Legislator headnote
AI generatedZakon o kazenskem postopku 1999 (ZKP), člen 375, 398: The Criminal Procedure Act does not regulate appeals against rulings of higher courts, but only against judgments of courts of the second instance, except where such possibility is expressly provided in Article 398.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.
[JEDRO]
Zakon o kazenskem postopku namreč ne ureja možnosti pritožbe zoper sklepe višjega sodišča, temveč le zoper sodbo sodišča druge stopnje, primeri, v katerih je takšna možnost podana, pa so izrecno našteti v 398. členu ZKP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju pritožbo obsojenca A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju III Kp (pravilno II Kp) 76294/2010 z dne 18. 2. 2025, zavrglo.
2. Zoper sklep se je pritožil obsojeni brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je zoper vsak sklep sodišča dovoljena pritožba, zato je odločitev sodišča prve stopnje neutemeljena in nepravilna.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, ki je po preizkusu dovoljenosti pritožbe obsojenca pravilno ugotovilo, da je pritožba, ki jo je vložil zoper sklep višjega sodišča, nedovoljena. Zakon o kazenskem postopku namreč ne ureja možnosti pritožbe zoper sklepe višjega sodišča, temveč le zoper sodbo sodišča druge stopnje, primeri, v katerih je takšna možnost podana, pa so izrecno našteti v 398. členu ZKP. Podlago za takšno odločitev je sodišče prve stopnje imelo v drugem odstavku 375. člena ZKP, ki se na podlagi prvega odstavka 430. člena ZKP uporablja za postopek s pritožbo zoper sklep, zato je pritožbo obsojenca pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
5. Ker je pritožbena trditev neutemeljena in ker pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe tudi ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno.
6. Glede na slabe premoženjske razmere, ki jih je tekom kazenskega postopka že ugotovilo sodišče prve stopnje, bi bilo lahko s plačilom stroškov pritožbenega postopka ogroženo preživljanje obsojenca. Pritožbeno sodišče ga je zato oprostilo plačilo sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP.