Appeal dismissed; amendment of claim denied due to lack of connection and procedural requirements under ZPP Art. 185.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V skladu s 185. členom ZPP je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke, če ji je bila tožba že vročena v odgovor. Sodišče lahko kljub nasprotovanju tožene stranke dovoli spremembo tožbe, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja. Pravni standard »smotrno za dokončno ureditev razmerja« je treba vsebinsko napolniti s konkretnimi okoliščinami vsakega posameznega primera. Res je eden od možnih kriterijev, ali se z dovolitvijo spremembe tožbe prepreči nova pravda (da torej tožencu ni treba vlagati nove tožbe), vendar je to le eden od kriterijev in niti ne najpomembnejši – sicer bi sodišče moralo spremembo tožbe dovoliti vselej in brez izjem. Smotrnost se kaže predvsem v zagotavljanju načela ekonomičnosti postopka, torej, da se izkoristi že zbrano procesno gradivo, tako da tožniku, če bi moral vložiti novo tožbo, v novem postopku ne bo treba začeti vsega od začetka. Po drugi strani ni v interesu ekonomičnosti in pospešitve postopka in torej tudi ne smotrno za dokončno ureditev razmerja, če spremenjeni zahtevek s prejšnjim nima prave zveze.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pravdni stranki sta razvezana zakonca. Tožnik se je iz skupne hiše na naslovu A. izselil leta 2019, v hiši je ostala toženka z dvema otrokoma. Leta 2021 je tožnik vložil tožbo za plačilo uporabnine za hišo, ki je domnevno skupno premoženje in v kateri toženka po navedbah tožnika brez njegovega soglasja zaseda tudi njegov delež skupnega premoženja. O skupnem premoženju teče posebna pravda. Novembra 2022 je tožnik umaknil tožbo glede uporabnine za hišo, postavil pa je nov zahtevek za plačilo uporabnine za avtomobil Volkswagen Passat, letnik 2010, ki je po njegovih navedbah tudi skupno premoženje in ki ga toženka brez njegovega soglasja uporablja že 39 mesecev.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek glede uporabnine za stanovanjsko hišo A. (I. točka izreka) in odločilo, da se sprememba tožbe glede uporabnine za osebni avto Volkswagen Passat ne dovoli (II. točka izreka) ter da je tožnik toženki dolžan povrniti 597,31 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

3. Zoper sklep se pritožuje tožnik in med drugim navaja, da sodišče ne bi smelo odločiti na tak način, zlasti iz razloga ekonomičnosti in smotrnosti ureditve zadev. V postopku je prišlo do izmenjave večih vlog med strankama, zato bi sodišče moralo dovoliti spremembo tožbe in o zadevi odločiti v okviru predmetnega postopka, ne da bi povzročalo situacijo, ki tožnika sili v sprožitev nove pravde. Nejasne so navedbe, da bosta stranki spor glede uporabe avta dokončno rešili, ko si bosta avto razdelili, kajti uporaba avta nima nobene zveze z razdelitvijo skupnega premoženja.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu s 185. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke, če ji je bila tožba že vročena v odgovor. Sodišče lahko kljub nasprotovanju tožene stranke dovoli spremembo tožbe, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja. Pravni standard »smotrno za dokončno ureditev razmerja« je treba vsebinsko napolniti s konkretnimi okoliščinami vsakega posameznega primera. Res je eden od možnih kriterijev, ali se z dovolitvijo spremembe tožbe prepreči nova pravda (da torej tožencu ni treba vlagati nove tožbe), vendar je to le eden od kriterijev in niti ne najpomembnejši – sicer bi sodišče moralo spremembo tožbe dovoliti vselej in brez izjem. Smotrnost se kaže predvsem v zagotavljanju načela ekonomičnosti postopka, torej, da se izkoristi že zbrano procesno gradivo, tako da tožniku, če bi moral vložiti novo tožbo, v novem postopku ne bo treba začeti vsega od začetka. 1 Po drugi strani ni v interesu ekonomičnosti in pospešitve postopka in torej tudi ne smotrno za dokončno ureditev razmerja, če spremenjeni zahtevek s prejšnjim nima prave zveze. 2

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prve stopnje, da v tem konkretnem primeru sprememba tožbe glede na zgoraj pojasnjene kriterije ne bi bila smotrna. Res je, kar navaja pritožba, da sta stranki vložili več pripravljalnih vlog, vendar so se te tikale nepremičnine in razlogov, zakaj se je tožnik iz nje izselil, medtem ko o avtomobilu (ki ga tožnik očitno 39 mesecev sploh ni pogrešal) ni bilo nobenega govora vse do pripravljalne vloge z dne 4. 11. 2022, s katero je tožnik izrazil sporno spremembo tožbe. Prav tako ni bilo nobenih konkretiziranih navedb in dokazov v zvezi z dejstvi, ki bi omogočala sklepanje o začetku in koncu nastajanja skupnega premoženja ter o deležih na skupnem premoženju (npr. glede dohodkov obeh strank, skrbi za dom in družino itd.), niti ni bil izveden še noben narok, torej doslej zbranega procesnega gradiva ne bi bilo mogoče uporabiti za odločanje o zahtevku glede uporabnine za avto. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da spremembe tožbe ne dopusti.

8. Ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeni razlogi, je pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Dragica Wedam Lukić, komentar 185. člena ZPP v: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, stran 205.

2 Wedam Lukić, prav tam.