Court dismisses appeal on appeal fee calculation based on partial enforcement of mixed monetary and non-monetary claims.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Drugi toženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če se s pravnim sredstvom odločba izpodbija le delno, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. Za obravnavani primer to pomeni, da je relevantna vrednost izpodbijanega nedenarnega dela zahtevka, kateremu je sodišče prve stopnje s sodbo v celoti ugodilo in vrednost dosojenega dela denarnega zahtevka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor drugega toženca zoper plačilni nalog (točka I. izreka), odločilo, da je dolžan plačati sodno takso po plačilnem nalogu I P 483/2015 z dne 1. 6. 2023 v roku 15 dni od prejema sklepa (točka II.) in zavrnilo njegov predlog za povrnitev stroškov ugovora z dne 12. 6. 2023 (točka III.).

2. Drugi toženec vlaga pritožbo. Predlaga razveljavitev taksnega naloga, ker je taksa upoštevaje navedbe vrednosti spora odmerjena previsoko. Zahteva stroške pritožbenega postopka. Vztraja, da bi morala biti taksa glede na označeno vrednost spora vsaj 1.000 EUR manj (3 x 705 EUR). Ne drži, da je bila s spremembo tožbe vrednost spora zvišana na 197.499,98 EUR. Pritožniku ni znano, da bi tožeča stranka od tega zneska plačala sodno takso. Vrednost spora se zaradi spremembe tožbe ni zvišala, tožeča stranka je od samega začetka plačala premalo takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP 1 v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 2 ).

5. Sodišče prve stopnje je skladno s podatki spisa pravilno ugotovilo, da se je vrednost spornega predmeta po spremembi tožbe zvišala na 210.000 EUR, in sicer je vrednost nedenarnega zneska ostala enaka kot v tožbi (to je 60.000 EUR), vrednost denarnega zahtevka pa se je zvišala na 150.000 EUR. Izdana je bila sodba, s katero je sodišče v celoti ugodilo nedenarnemu tožbenemu zahtevku, denarnemu pa le do višine 137.499,98 EUR. V presežku je bil denarni del zahtevka zavrnjen. Toženec je vložil pritožbo zoper sodbo v celoti.

6. Sodišče prve stopnje je pri odmeri takse za pritožbo pravilno navedlo (točka 5. izpodbijanega sklepa) in upoštevalo relevantno pravno podlago. Predstavljajo jo določbe četrtega poglavja ZST-1. Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma oprave dejanja, razen če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 19. člena ZST-1). Če se s pravnim sredstvom odločba izpodbija le delno, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela (peti odstavek 18. člena ZST-1). Za obravnavani primer to pomeni, da je relevantna vrednost izpodbijanega nedenarnega dela zahtevka, kateremu je sodišče prve stopnje s sodbo v celoti ugodilo (60.000 EUR) in vrednost dosojenega dela denarnega zahtevka, to je 137.499,98 EUR. Skladno z 20. členom ZST-1 je sodišče pravilno seštelo vrednost več spornih predmetov na 197.499,98 EUR.

7. Pritožbeno sklicevanje na domnevno neplačilo sodne takse za tožbo in spremembo tožbe za ta pritožbeni postopek ni relevantno. Takso za pritožbo mora plačati tista stranka, ki predlaga pritožbeni postopek (prvi odstavek 3. člena ZST-1), in sicer ob vložitvi pravnega sredstva (5. člen ZST-1) in od vrednosti izpodbijanega zahtevka (tretji odstavek 19. člena ZST-1).

8. Ni jasno, na katero podlago se sklicuje pritožnik, ko navaja, da bi morala biti taksa nižja vsaj za 1.000 EUR in odmerjena na 3 x 705 EUR. V skladu s tarifno številko 1121 ZST-1 se za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari določi količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 v višini 3,0. Po prilogi št. 1, kjer je določena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1, je pri vrednosti spornega predmeta do vključno 200.000 EUR določena taksa 1.075 EUR. Ob upoštevanju količnika 3,0 (tarifna številka 1121) torej znaša taksa za pritožnikovo pritožbo v tem pritožbenem postopku 3.225 EUR, kot je pravilno odmerilo in obrazložilo že sodišče prve stopnje. Jasnim, pravilnim in popolnim razlogom v točki 6 sklepa ni treba ničesar dodati, na druge pritožbene navedbe, ki za ta postopek niso relevantne, pa tudi ne odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Pritožba torej ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 366.a členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

10. Pritožnik s pritožbo ni uspel in ni upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona ter tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami.