Appeal dismissed; prisoner's substitution of prison sentence with community service rejected due to high recidivism risk.

I. Pritožba zagovornice obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

[JEDRO]

Obsojeni izvršuje delo kot grožnjo, da bo kazen zapora izvršena v zavodu, če pogojev dela ne bo spoštoval.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog obsojenega A. A. z dne 2. 9. 2021, dopolnjen dne 13. 9. 2021, za nadomestitev kazni en mesec in petnajst dni zapora, po sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 43686/2019 z dne 18. 5. 2021, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru I K 43686/2019 z dne 28. 8. 2019, z delom v splošno korist, kot neutemeljen zavrnilo.

2. Zoper tak sklep se je pritožila zagovornica obsojenega smiselno zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki v napadenem sklepu pravilno ugotavlja, da obsojenčeva predhodna kaznovanost za kazniva dejanja in prekrške ter dejstvo, da so zoper njega pa v teku še štirje kazenski postopki, kaže na njegovo nagnjenost h kršitvam predpisov in visoko stopnjo ponovitvene nevarnosti. Vse do izdaje napadenega sklepa obsojeni, kljub temu, da se je zavezal povrniti premoženjskopravni zahtevek oškodovani družbi, tega ni povrnil, kljub temu, da je razpolagal s finančnimi sredstvi, kot to izhaja iz izpiskov obsojenčevega TRR, na katera je dobil nakazila od B. v višini 158,89 EUR. Ker obsojeni kljub relativno nizkemu znesku za plačilo oškodovani družbi ter obljubi, da bo dolg poravnal, tega ni storil, obsojeni glede na vse navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavlja takšno nevarnost, da njegovemu predlogu za alternativno prestajanje kazni ni mogoče ugoditi. Res je, da je obsojeni škodo sedaj poravnal, kot to izhaja iz potrdila, ki ga je zagovornica priložila pritožbi, vendar je to storil šele po izdaji napadenega sklepa in sicer dne 20. 6. 2022. Zato ta okoliščina, na katero posebej opozarja pritožnica, ne more omajati pravilne odločitve sodišča prve stopnje. Prav tako pa ne more biti uspešna pritožba, ki se sklicuje na to, da je obsojeni v drugi zadevi uspešno opravil delo v splošno korist, saj gre za izvršitev kazenske sankcije in ne za kakršnokoli obliko prostovoljnega dela s strani obsojenca. Pri čemer ni prezreti, da obsojeni izvršuje delo kot grožnjo, da bo kazen zapora izvršena v zavodu, če pogojev dela ne bo spoštoval. Sicer pa oprava dela v splošno korist v drugi zadevi ne more sama po sebi predstavljati okoliščine, zaradi katere bi bilo treba tudi v obravnavani zadevi obsojenčevemu predlogu ugoditi, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. Navedeno pa tudi nikakor ne pomeni, da je zaradi tega pri obsojencu podana pozitivna prognoza glede njegovega ravnanja v prihodnje in da bo pri njem z alternativnim prestajanjem zaporne kazni tudi v tej zadevi lahko dosežen namen kaznovanja. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da bi bila nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist za obsojenega primerna, in bi mu tudi omogočala socializacijo ter pridobitev primerne zaposlitve, ni utemeljena, ne glede na to, da mu je bila izrečena kratkotrajna zaporna kazen.

5. Glede na navedeno se tudi po oceni pritožbenega sodišča izvršitev kazni zapora pokaže kot ustrezen ukrep, ki je edino pravičen in primeren, saj bo samo zapor na obsojenca vplival tako, da bo lahko razmislil o nedopustnosti svojega ravnanja ter morebitnega ponavljanja kaznivih dejanj, saj obsojeni za družbo predstavlja takšno nevarnost, da njegovemu predlogu sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo.

6. Iz navedenih razlogov, in ker pritožba niti v preostalem ne navaja nič takšnega kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornice odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Izrek o plačilu sodne takse kot stroška pritožbenega postopka temelji na določilu členov 95/I v zvezi s členom 98/I ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo.