Appeal against a second-instance court's dismissal of an appeal is inadmissible under the Criminal Procedure Act.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal in Maribor dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of her appeal against a second-instance judgment. The appellant filed the appeal without stating reasons and requested a waiver of court fees based on her financial situation. The court ruled that the Criminal Procedure Act does not provide for an appeal against a second-instance court's decision on the admissibility of an appeal, rendering the current appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZKP 402/3; Zakon o sodnih taksah: The Criminal Procedure Act does not recognize an appeal against a second-instance court's decision regarding the admissibility of an appeal, making such an appeal inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
I. Pritožba obsojene A. A. se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojeno se oprosti plačila sodne takse.
[JEDRO]
Veljavni Zakon o kazenskem postopku ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je slednje odločalo o pritožbi obdolženke v konkretnem primeru, takšnega določila pa ne vsebuje niti Zakon o sodnih taksah.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo obsojene A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru II Kp 28678/2011 z dne 27. 10. 2022 na podlagi tretjega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrglo.
2. Zoper ta sklep se je pritožila obsojena brez navedbe pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da jo oprosti plačila sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 402. člena ZKP, ki določa, da lahko sodišče, ki odloča o pritožbi, s sklepom zavrže pritožbo kot prepozno ali kot nedovoljeno ali pa jo zavrne kot neutemeljeno oziroma lahko pritožbi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi. Veljavni Zakon o kazenskem postopku pa ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je slednje odločalo o pritožbi obdolženke v konkretnem primeru, takšnega določila pa ne vsebuje niti Zakon o sodnih taksah. Pritožnica, ki se v pritožbi zavzema za oprostitev plačila sodne takse ter opisuje slabe premoženjske razmere, zaradi katerih sodne takse ne more plačati, ne more omajati pravilne odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa. Z napadenim sklepom sodišče prve stopnje namreč ni odločalo o obsojenkini zmožnosti plačila sodne takse, ampak o dovoljenosti njene pritožbe zoper sklep višjega sodišča, zato pritožnica s povzeto pritožbeno obrazložitvijo ne more biti uspešna.
5. Iz navedenih razlogov, in ker pritožba obsojene niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, je pritožbeno sodišče o pritožbi obsojene odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).
6. Izrek o stroških pritožbenega postopka, in sicer plačilu sodne takse, temelji na določilu člena 95/IV v zvezi s členom 98/I ZKP in je posledica materialnih razmer obsojenke.