Appeal dismissed; inability to pay enforcement costs is not a valid ground to avoid liability.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti s sklicevanjem na nezmožnost plačila izvršilnih stroškov. Dejstvo, da dolžnik zaradi svojega slabega socialnega položaja stroškov ne zmore plačati, namreč ne predstavlja upravičenega razloga, zaradi katerega sodišče dolžniku v plačilo ne bi naložilo stroškov, ki so upniku utemeljeno nastali v izvršilnem postopku, ki ga zoper dolžnika vodi zaradi neplačila z izvršilnim naslovom ugotovljene terjatve. Sodišče dolžnika tudi ne more oprostiti plačila stroškov, ki jih je dolžan povrniti upniku, temveč ga lahko pod pogoji, ki jih določa Zakon o sodnih taksah (ZST-1), oprosti le plačila sodnih taks, ki bi jih sicer na račun sodišča moral plačati v postopku. Prav tako dolžniku v zvezi s kritjem stroškov nasprotne stranke ne more biti dodeljena brezplačna pravna pomoč (9. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti 563,59 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Zoper sklep je laično pritožbo pravočasno vložil dolžnik. Navedel je, da je brez vsakega premoženja in dohodkov. Je prejemnik denarne socialne pomoči, zaradi zdravstveni težav pa je nezaposljiva oseba. Izvršilnih stroškov zato ni zmožen plačati, zaradi česar prosi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih stroškov. Pritožbenih stroškov ni priglasil.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o 12. 11. 2012, 25. 10. 2019, 15. 11. 2019 in 11. 10. 2021 vloženih zahtevah upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so upniku nastali v zvezi z delom izvršiteljev A. A. in B. B. in ki jih je prvi upniku obračunal z obračunom plačila za delo in stroškov izvršitelja z dne 11. 10. 2012 (v višini 89,71 EUR), drugi pa z obračuni z dne 21. 10. 2019 (v višini 368,48 EUR), 25. 10. 2019 (v višini 43,04 EUR) in 7. 10. 2021 (v višini 96,99 EUR). Sodišče prve stopnje je upnikovim pravočasnim zahtevam za povrnitev izvršilnih stroškov, vloženim na podlagi obračunov izvršiteljev z dne 11. 10. 2012, 25. 10. 2019 in 7. 10. 2021, ugodilo v celoti, zahtevi za povrnitev izvršilnih stroškov, vloženi na podlagi obračuna izvršitelja z dne 21. 10. 2019, pa v znesku 333,85 EUR, skupaj torej v višini 563,59 EUR. Pri tem je ocenilo, da so bila dejanja izvršiteljev, v zvezi s katerimi je upniku priznalo plačilo za delo in stroške in ki jih je v sklepu tudi izrecno navedlo, potrebna za predmetno izvršbo, višina plačila za delo in stroškov pa je bila obračunana v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik).

5. Dolžnik ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s priznanjem posameznih stroškovnih postavk. Tudi sodišče druge stopnje pa je v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izvršitelja plačilo za delo in stroške v obračunih z dne 11. 10. 2012, 21. 10. 2019, 25. 10. 2019 in 7. 10. 2021 v obsegu, v katerem je sodišče priznalo priglašene stroške, upniku obračunala skladno z določbami Pravilnika in da so bila opravljena dejanja izvršiteljev potrebna za izvršbo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno odločilo, da mora dolžnik upniku stroške, ki so mu utemeljeno nastali v zvezi z delom izvršiteljev, povrniti kot nadaljnje izvršilne stroške.

6. Dolžnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti s sklicevanjem na nezmožnost plačila izvršilnih stroškov. Dejstvo, da dolžnik zaradi svojega slabega socialnega položaja stroškov ne zmore plačati, namreč ne predstavlja upravičenega razloga, zaradi katerega sodišče dolžniku v plačilo ne bi naložilo stroškov, ki so upniku utemeljeno nastali v izvršilnem postopku, ki ga zoper dolžnika vodi zaradi neplačila z izvršilnim naslovom ugotovljene terjatve. Sodišče dolžnika tudi ne more oprostiti plačila stroškov, ki jih je dolžan povrniti upniku, temveč ga lahko pod pogoji, ki jih določa Zakon o sodnih taksah (ZST-1), oprosti le plačila sodnih taks, ki bi jih sicer na račun sodišča moral plačati v postopku. Prav tako dolžniku v zvezi s kritjem stroškov nasprotne stranke ne more biti dodeljena brezplačna pravna pomoč (9. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP).

7. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).