Supreme Court dismisses a self-filed appeal by a non-lawyer due to lack of legal qualification.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Dolžnik je zoper v uvodu navedeni sklep sodišča druge stopnje pri Vrhovnem sodišču vložil laično vlogo, poimenovano „PRITOŽBA (V SKLADU S 127. ČLENOM URS)“. V njej navaja, da je bila njegova pritožba zoper prvostopenjski sklep utemeljena, saj izvršilni postopek ni pošten, tako da tudi stroški tega postopka (stroški ogleda in cenitve nepremičnine) niso utemeljeni in zakoniti. Sklicuje se na posamezne določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), Protokolov k EKČP ter na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Predlaga razveljavitev sklepa o stroških cenilca ter izvedbo poštenega in javnega sojenja.

2. Vrhovno sodišče je dolžnika z dopisom z dne 28. 3. 2022 opozorilo na zahteve, ki jih za opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predpisuje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v tretjem in četrtem odstavku 86. člena, ter ga pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, ali kljub temu želi, da o njegovi vlogi odloči Vrhovno sodišče, ki bo v tem primeru vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Dolžnik je nato v odgovoru z dne 12. 4. 2022 predlagal, da Vrhovno sodišče vsebinsko odloči o pritožbi ter se v zvezi s tem skliceval na URS ter EKČP s Protokoli. Vrhovno sodišče je zato njegovo „pritožbo“ obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. Kot je Vrhovno sodišče dolžniku z dopisom z dne 28. 3. 2022 že pojasnilo, lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu mora biti priložen predlogu za dopustitev revizije (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vrhovno sodišče pri tem še dodaja, da je Ustavno sodišče RS ustavno skladnost takšne ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi. 1

5. Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Npr. odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003, Up-1782/08-16, U-I-166/08-8 z dne 18. 6. 2009 ter U-I-277/09-8, Up-1333/09-7, U-I-287/09-10, Up-1375/09-9 z dne 14. 6. 2011.