Supreme Court allows partial review on jurisdiction and interest calculation start dates in administrative proceedings.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

I. Ali so v primerih, ko je izplačilo denarnih sredstev, ki pripadajo upravičencem, neutemeljeno zadržano v sferi Republike Slovenije zaradi napačnega postopanja upravnih organov, za odločanje o obrestnih zahtevkih upravičencev, vezanih na zamudo pri izplačilu v tej zvezi, pristojni upravni organ in Upravno sodišče, ali redna sodišča, ali pa je pristojnost Upravnega in rednih sodišč za obravnavanje zahtevkov v tej zvezi deljena?

II. Ali je odločitev Upravnega sodišča glede pravice do zakonskih obresti revidentke in začetka teka obresti, po kateri Republiki Sloveniji v času, ko je postopala pravno neutemeljeno in je posledično neutemeljeno zadrževala sredstva, ki bi jih bila morala izplačati revidentki, kar je bilo tudi ugotovljeno s sodbo sodišča, ni potrebno izplačati zamudnih obresti, skladna z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, kot izhaja tudi npr. iz sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 187/2018 z dne 18. 6. 2019?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali so v primerih, ko je izplačilo denarnih sredstev, ki pripadajo upravičencem, neutemeljeno zadržano v sferi Republike Slovenije zaradi napačnega postopanja upravnih organov, za odločanje o obrestnih zahtevkih upravičencev, vezanih na zamudo pri izplačilu v tej zvezi, pristojni upravni organ in Upravno sodišče, ali redna sodišča; ali pa je pristojnost Upravnega in rednih sodišč za obravnavanje zahtevkov v tej zvezi deljena?

2. Ali je odločitev Upravnega sodišča glede pravice do zakonskih obresti revidentke in začetka teka obresti, po kateri Republiki Sloveniji v času, ko je postopala pravno neutemeljeno in je posledično neutemeljeno zadrževala sredstva, ki bi jih bila morala izplačati revidentki, kar je bilo tudi ugotovljeno s sodbo sodišča, ni potrebno izplačati zamudnih obresti, skladna z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, kot izhaja tudi npr. iz sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 187/2018 z dne 18. 6 .2019?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče je z izpodbijanim delom sodbe, tj. III. točko izreka sodbe, zavrnilo tožbo tožnice v delu, ki se je nanašal na del odločitve Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33123-8/2010 z dne 18. 9. 2019, tj. na 2. in 3. točko izreka upravne odločbe in sklepa. Navedeni upravni organ je v tretjem ponovljenem postopku z navedeno odločbo in sklepom odločil, da se tožničinemu zahtevku na plačilo zakonskih zamudnih obresti delno ugodi, tako da se tožnici te plačajo od zneska 56.760,80 EUR v obdobju od 14. 7. 2017 do 31. 7. 2017, v višini 224,01 EUR (2. točka izreka) 1 in da se zahtevek tožnice za povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem postopku zavrne (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega dela sodbe, tj. zavrnilnega dela, natančneje glede 2. točke izreka prvostopenjske upravne odločbe, izhaja, da Upravno sodišče za odločanje o obrestih za relevantno pravno podlago šteje Obligacijski zakonik. Ta v prvem odstavku 299. člena določa, da dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, v prvem odstavku 378. člena pa, da če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Zamuda po stališču Upravnega sodišča nastopi po poteku roka za izpolnitev, ki se v obravnavani zadevi šteje od dokončnosti upravne odločbe, tj. upravne odločbe, izdane v tretjem ponovljenem upravnem postopku. Tako obresti po stališču Upravnega sodišča v obravnavanem primeru tečejo od poteka 30 dni 2 od datuma dokončnosti upravne odločbe, ki je nastopil z dnem vročitve upravne odločbe, 3 tj. 13. 6. 2021. Tako tožnica ni bila upravičena do obresti od izdaje upravne odločbe v prvem upravnem postopku, temveč od poteka roka za izpolnitev po dokončnosti izdane upravne odločbe v tretjem ponovljenem postopku. Tega ne spremeni niti sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 187/2018 z dne 18. 6. 2018, saj je ta s presojano situacijo neprimerljiva.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu glede 2. in 3. točke izreka izpodbijane sodbe in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre za pomembni pravni vprašanji, ki se nanašata na pristojnost za odločanje o obrestih v upravnem postopku oziroma upravnem sporu in na tek zamudnih obresti v primeru izvedenih več ponovljenih upravnih postopkov. Rešitev teh pravnih vprašanj bo prispevala k zagotovitvi pravne varnosti, hkrati pa se vprašanji nanašata na potencialno večje število primerov, zato je od odgovora nanju mogoče pričakovati razrešitev širše pravne problematike na upravnopravnem področju. Glede ostalega vprašanja revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 In ne, kot je to zahtevala tožnica, od izdaje upravne odločbe v prvem upravnem postopku, tj. od 3. 11. 2011, ko je bil zahtevek tožnice v celoti zavrnjen.

2 Zakon o izvrševanju proračunov RS za leto 2016 in 2017 namreč v 32. členu določa 30-dnevni rok kot plačilni rok za neposredne uporabnike proračuna za obveznosti v breme proračuna ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov.

3 Prvi odstavek 224. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.