Appeal partially allowed; first instance court violated res judicata by ordering payment of costs already decided in a final judgment.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi za plačilo pravdnih stroškov v višini 1.869,39 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Ker je o preostalih stroških tožeče stranke že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje v tem delu s ponovno prisojo stroškov zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta toženi stranki A. H. in J.G. dolžni solidarno v roku 15 dni povrniti tožeči stranki Lovski družini X pravdne stroške v višini 2.591,30 EUR, pod izvršbo.

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbijata toženi stranki brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

Navedli sta, da je sodišče zmotno ugodilo tožbenemu zahtevku, saj tožeča stranka ni lastnica spornega zemljišča. Izpostavljata, da je tožeča stranka vložila zahtevo za ureditev meje in da je geodet A. V. ugotovil, da je zemljišče v lasti sosede Š. Š., zato motenje tožeče stranke ni upravičeno in je presoja sodišča zmotna oziroma pristranska. Dodajata, da sta imela visoke stroške, katere je bilo treba plačati, zato sklep izpodbijata v celoti. Tožeča stranka naj kot prvo dokaže, da je to njena lastnina, potem pa uveljavlja motenje posesti.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam kot neutemeljenim. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje, da morata toženi stranki povrniti tožeči stranki stroške tega pravdnega postopka v višini 2.591,30 EUR.

6. V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP je določeno, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom zaradi motenja posesti v celoti uspela, kar pritožbeno ni sporno, ji morata toženi stranki povrniti pravdne stroške.

7. V pritožbi izpostavljenih navedb, da je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, napačen, ker da se je v drugem postopku izkazalo, da tožeča stranka sploh ni lastnica sporne nepremičnine, sodišče druge stopnje v tem postopku ne more upoštevati in presojati. Kot izhaja iz podatkov predmetnega spisa, je o glavnem zahtevku (terjatvi) že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 7. 2. 2020, pravnomočnost pa ne dopušča ponovne vsebinske presoje iste stvari (ne bis in idem).

8. Pritožbeno ni sporno, da je sodišče prve stopnje z dne 18. 11. 2020 izdanim sklepom, ki je postal pravnomočen 16. 2. 2021, sodnemu izvedencu B. N. odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupni višini 721,91 EUR. Ker je tožeča stranka ta znesek izvedencu plačala, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta toženi stranki dolžni ta znesek povrniti tožeči stranki, saj predstavlja strošek z izvedencem za pravdni postopek potreben strošek (155. člen v zvezi s 151. členom ZPP).

9. Glede preostalih stroškov tožeče stranke, ki jih izpodbijan sklep še nalaga toženima strankama, pa je sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa, ki ga mora opraviti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, ugotovilo, da je o tem delu stroškovnega zahtevka že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 7. 2. 2020. Kot izhaja iz podatkov spisa, je sodišče druge stopnje s sklepom Cp 289/2020 z dne 22. 10. 2020 sklep o motenju z dne 7. 2. 2020 v stroškovni odločitvi (IV. točka izreka) 1 razveljavilo le v delu, v katerem je bilo odločeno, da sta toženca dolžna solidarno v roku 15 dni povrniti tožnici nastale pravdne stroške v višini 721,91 EUR in je bila zadeva le v tem obsegu vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa je bila stroškovna odločitev (IV. točka izreka) potrjena, pritožba toženih strank pa zavrnjena. 2 Ker je bilo torej o preostalih stroških tožeče stranke že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje v tem delu s ponovno prisojo stroškov v znesku 1.869,39 EUR zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

10. Sodišče druge stopnje je po obrazloženem pritožbi toženih strank delno ugodilo in izpodbijan sklep razveljavilo za plačilo pravdnih stroškov v višini 1.869,39 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 354. člena ZPP). V preostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v še izpodbijanem in nerazveljavljenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP, saj v preostalem delu pritožbeni razlogi niso podani niti niso podane tiste kršitve postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

11. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. V odgovoru na pritožbo namreč stranka ni navedla ničesar, kar bi pripomoglo k vsebinski odločitvi sodišča druge stopnje, zato stroškov odgovora na pritožbo ni šteti kot potrebnih pravdnih stroškov (155. člen ZPP).

1 IV. točka izreka sklepa z dne 7. 2. 2020 tožencema nalaga, da sta dolžna solidarno v roku 15 dni povrniti tožnici nastale pravdne stroške v višini 2.591,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da ne bo izvršbe.

2 Primerjaj sklep Cp 289/2020 z dne 22. 10. 2020, predvsem točki 12 in 20 obrazložitve.