Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 1102/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.1102.2020 AI generated

Appeal dismissed; court ruled refusal of amended complaint is final and parties may file new suits.

Case Number VSL Sklep I Cp 1102/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to allow amendments to both the plaintiff's and defendant's complaints. The defendant argued that the lower court failed to formally exclude the amended claims and create separate case files, citing a procedural violation. The court held that such administrative steps are not required when a change of claim is rejected, as the original claims remain the subject of the proceedings and parties retain the right to file new suits.

Legislator headnote

AI generated

Article 184 of the Civil Procedure Act; Article 365 of the Civil Procedure Act: When a court refuses an amendment of a claim, it proceeds with the original claim, and the parties may file new suits rather than requiring the court to create separate case files on its own initiative.

Keywords

AI generated
amendment of claim civil procedure separate case file refusal of amendment new lawsuit procedural economy appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
Article 184 of the Civil Procedure Act
Article 365 of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bilo že odločeno o toženčevem spremenjenem tožbenem predlogu. Če sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje z obravnavanjem prvotno postavljenega zahtevka. Zoper sklep o nedovoljeni spremembi tožbe je dopustna posebna pritožba. Toženec in tožnik imata možnost, da v primeru, ko sprememba tožbe ni dovoljena, vložita novo tožbo. Te odločitve namesto njiju ne more sprejeti sodišče prve stopnje na lastno iniciativo (tako, da spremembo tožbe obravnava kot samostojno tožbo).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dopustilo spremembe tožbe z dne 8. 1. 2020, pa tudi ne spremembe nasprotne tožbe z dne 15. 10. 2019.

2. Zoper odločitev se pritožuje toženec. Meni, da izpodbijani sklep ni pravilen, ker v njem ni odločeno o tem, da se bo sprememba nasprotne tožbe toženca z dne 15. 10. 2019 izločila in vpisala v nov vpisnik ter obravnavala kot samostojna tožba. Pojasnjuje, da je 15. 10. 2019 spremenil nasprotno tožbo tako, da je zahteval tudi povračilo vlaganj v nepremičnino v skupnem znesku 48.683,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter povračila škode v znesku 3.889,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče spremembe nasprotne tožbe ni dopustilo, vendar pa hkrati tudi ni odločilo, da se bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa sprememba nasprotne tožbe izločila iz spisa in vpisalo v nov vpisnik ter obravnavala kot samostojna tožba. S tem je zagrešilo kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom sodišča prve stopnje ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno povzelo določbo 184. člena ZPP, ki ureja postopanje v zvezi s spremembo tožbe in določbo pravilno apliciralo na konkretni primer. Tako glede spremembe tožnikove kot tudi toženčeve nasprotne tožbe je poudarilo, da sta pravdni stranki poleg obstoječih tožbenih zahtevkov uveljavljali še dodatne. Za njihovo obravnavo bi bilo treba razčistiti vrsto novih spornih dejstev ter izvesti nove dokaze, kar bi po nepotrebnem zavleklo postopek. Podalo je tehtno pojasnilo, zakaj obravnavanje dodatno postavljenih tožbenih zahtevkov ni niti ekonomično niti smotrno.

6. Vsemu temu pritožba ne oporeka. Zmotno pa meni, da bi moralo sodišče v sklepu odločiti tudi o tem, da se bo sprememba nasprotne tožbe z dne 15. 10. 2019 izločila in vpisala v nov vpisnik ter obravnavala kot samostojna tožba. Takšno postopanje nima podlage v določilih ZPP, niti v določilih Sodnega reda. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bilo že odločeno o toženčevem spremenjenem tožbenem predlogu. Če sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje z obravnavanjem prvotno postavljenega zahtevka. Zoper sklep o nedovoljeni spremembi tožbe je dopustna posebna pritožba. Toženec in tožnik imata možnost, da v primeru, ko sprememba tožbe ni dovoljena, vložita novo tožbo. Te odločitve namesto njiju ne more sprejeti sodišče prve stopnje na lastno iniciativo 2 .

7. Nikakršne podlage tako ni, da bi sodišče za spremenjeno tožbo in nasprotno tožbo osnovalo nova spisa na podlagi sklepa o nedovoljeni spremembi tožbe, zato je bilo treba toženčevo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Odgovor na pritožbo ni v bistvenem prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato stroške, ki jih je imel z njimi tožnik, nosi sam.

1 Prim. VSL sklep I Cpg 934/2017.