Appeal dismissed; debtor's objection to enforcement via certified document is valid if stating material facts requiring proof.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Celju dismissed the creditor's appeal against a first-instance decision that voided an enforcement order based on a certified document. The debtor argued the debt relationship did not exist and requested the creditor prove their claim in a subsequent lawsuit. The court held that such objections meet the legal standard for a reasoned objection because the creditor is not required to produce the certified document during enforcement proceedings. Consequently, the enforcement court must rule in favor of the first-instance decision, and the debtor's defense will be heard in the regular lawsuit.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), drugi odstavek 53. člena; drugi odstavek 61. člena; drugi odstavek 62. člena: An objection to enforcement based on a certified document is considered reasoned when the debtor states material facts that, if proven, would lead to the rejection of the claim, without requiring the creditor to produce the document.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze. Take trditve pa je dolžnik podal, saj je glede na podatke spisa smiselno zatrjeval, da dolžniško upniško razmerje ne obstaja (zatrjeval je, da mu verodostojna listina ni znana ter zahteval, da upnik v pravdnem postopku svojo terjatev izkaže). Takšne ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je namreč treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. VL 4410/2020 z dne 22. 1. 2020 (1. točka izreka) ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Delovnim sodiščem v Celju (2. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se upnik pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da je bila verodostojna listina dolžniku vročena. Pojasnjuje in izkazuje, da je dolžnik tudi priznal odškodninsko odgovornost za škodo in globo za prekršek, ki jo je povzročil v breme delodajalca, zato ne more trditi, da ne pozna računa, še manj pa osnove, torej njegove pripoznave. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo sklepa tako, da se izvršba nadaljuje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V predmetni zadevi je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine.
5. Višje sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi obrazložen. Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ in drugi odstavek 61. člena ZIZ, ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na Občni seji dne 9. 12. 1999). Take trditve pa je dolžnik podal, saj je glede na podatke spisa smiselno zatrjeval, da dolžniško upniško razmerje ne obstaja (zatrjeval je, da mu verodostojna listina ni znana ter zahteval, da upnik v pravdnem postopku svojo terjatev izkaže). Takšne ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je namreč treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ.
6. V primeru, da je ugovor dolžnika obrazložen, pa je dolžno izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ odločiti, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Pritožbene trditve o seznanitvi dolžnika z verodostojno listino ter o pripoznavi odškodninske odgovornosti, za predmetni pritožbeni preizkus niso pravno relevantne, saj na zaključek o obrazloženosti dolžnikovega ugovora ne morejo vplivati, ker izvršilno sodišče utemeljenosti pravno relevantnih ugovornih navedb glede (ne)obstoja pravnega temelja izterjevane terjatve, glede na določbe ZIZ ne sme presojati. Sodišče druge stopnje zato na njih ni dogovarjalo (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Obravnavalo jih bo pravdno sodišče v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
7. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).