Appeal dismissed; no legal interest exists when enforcement order based on certified document is already issued and fully contested.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Iz podatkov spisa je razvidno, da je dolžnica z ugovorom zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, navedeni sklep izpodbijala v celoti (v ugovoru je to izrecno navedla). Skladno z določbo 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v tem primeru v tej fazi postopka sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ. Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se namreč ob odločanju o dolžnikovem ugovoru v izvršilnem postopku presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo, kar bo po pravnomočnosti sklepa z dne 9. 3. 2020 predmet obravnavanja v pravdnem postopku. Ob navedenem je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica v tej fazi postopka ugodnejše odločitve ne more pričakovati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo dolžnika zoper sklep opr. št. VL 120704/2019 z dne 9. 3. 2020.

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnica pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Opozarja, da je po 25. členu Ustave republike Slovenije (URS) vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe proti odločbam sodišč ter vsled navedenemu odločno zavrača zaključek, da je njena pritožba nedovoljena. Zavrača navedbo sodišča, da zaradi razveljavitve sklepa o izvršbi nima pravnega interesa za pritožbo, češ da ne more pričakovati ugodnejše odločitve. Zatrjuje, da upnik ni zakoniti upravnik in zato nima pravice do obdelave osebnih podatkov ter vlaganja izvršb. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravno sredstvo je dopustno, če je dovoljeno, če je bilo vloženo pravočasno in podano v zakoniti obliki, če ga je podala upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila ter če je podana pravovarstvena potreba oz. pravni interes (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravni interes je tako predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan pa je tedaj, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva izdano zoper sebe neugodno odločbo oziroma kadar bi mu pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz navedenega izhaja, da ima pravni interes za pritožbo tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal 1 .

5. Pritožbenim očitkom, da je z določitvijo pravnega interesa kot pogoja za dopustnost oziroma dovoljenost pritožbe poseženo v dolžničino pravico do pravnega sredstva, ni slediti. Temeljni namen pravice iz 25. člena URS je namreč ta, da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje interese ter doseže odpravo ali razveljavitev izpodbijanega akta (ne pa zagotovitev pravice do vložitve pravnega sredstva) 2 .

6. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da sklep z dne 9. 3. 2020, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi, za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločbe sploh ne more pričakovati. Iz podatkov spisa je razvidno, da je dolžnica z ugovorom zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, navedeni sklep izpodbijala v celoti (v ugovoru je to izrecno navedla). Skladno z določbo 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v tem primeru v tej fazi postopka sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora. Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se namreč ob odločanju o dolžnikovem ugovoru v izvršilnem postopku presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo, kar bo po pravnomočnosti sklepa z dne 9. 3. 2020 predmet obravnavanja v pravdnem postopku. Ob navedenem je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica v tej fazi postopka ugodnejše odločitve ne more pričakovati. Ker dolžnica torej s pritožbo konkretne in neposredne pravne koristi ne bi mogla doseči, je zato pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 9. 3. 2020 nima.

7. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ.

1 Tako: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 in 352.

2 T. Jerovšek, P. Kovač v: M. Avbelj, L. Šturm (ured.) in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije: dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, Kranj 2011, str. 393.