Appeal dismissed; voluntary repayment during enforcement does not retroactively validate late objection under ZIZ Art. 56.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Celju dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision partially suspending enforcement of alimony payments. The debtor argued that voluntary repayments made after the enforcement order became final should have been recognized as a defense, yet the court found no procedural grounds for this claim. The court ruled that such voluntary payments can only be invoked via objection after the deadline or through a separate counter-enforcement suit, and cannot alter the legality of the original enforcement order based on the employer's notification of partial debt cessation.
Legislator headnote
AI generatedArt. 56 ZIZ; Art. 365(2) ZPP: Voluntary repayment of a claim during compulsory payment does not allow a debtor to raise this fact as a defense via objection after the deadline, nor does it affect the legality of an enforcement order based on the employer's notification of partial debt cessation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V kolikor dolžnik v času prisilnega poplačila terjatve, kot je opredeljena s sklepom o izvršbi z dne 1. 7. 2019, ki je postal pravnomočen dne 30. 9. 2020, to isto terjatev tudi prostovoljno poplačuje, lahko pod pogoji določbe 56. člena ZIZ to dejstvo uveljavlja z ugovorom po izteku roka, dejstva v zvezi z morebitnim preplačilom upnikove terjatve pa z nasprotno izvršbo oziroma v obogatitveni tožbi. Ne more pa to dejstvo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki temelji na ugotovitvi, da je dolžnikov dolžnik (delodajalec) sodišče obvestil o delnem prenehanju upnikove terjatve zaradi poplačila.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izvršbo delno ustavilo za dne 15. 7. 2019 plačanih 136,47 EUR, za dne 14. 8. 2019 plačanih 136,47 EUR, za dne 16. 9. 2019 plačanih 136,47 EUR, za dne 15. 10. 2019 plačanih 136,47 EUR, za dne 15. 11. 2019 plačanih 136,47 EUR, za dne 16. 12. 2019 plačanih 136,47 EUR, za dne 15. 1. 2020 plačanih 136,47 EUR, za dne 14. 2. 2020 plačanih 136,47 EUR, za dne 16. 3. 2020 plačanih 136,47 EUR, za dne 15. 4. 2020 plačanih 136,47 EUR, za dne 15. 5. 2020 plačanih 136,47 EUR, za dne 15. 6. 2020 plačanih 136,47 EUR.
2. Navedeno odločitev dolžnik izpodbija s pravočasno pritožbo, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pojasnjuje okoliščine nastanka izvršilnega naslova ter izpostavlja, da so se spremenile, saj je sin v letu 2016 odšel živet k materi. Zatrjuje, da nima nobenega dolga iz naslova preživnine za hčerko ter da zanjo plačuje preživnino redno od marca 2016, in sicer vsakega 15. dne v mesecu. Izpostavlja, da so dokazi o tem že v spisu ter da jih k predmetni pritožbi zaradi nedelovanja kopirnice v njegovi občini v času izrednih razmer ne more predložiti. Zahteva umik izvršbe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V predmetni zadevi je bila s sklepom o izvršbi z dne 1. 7. 2019 dovoljena izvršba na podlagi izvršilnega naslova na plačo za že zapadle zneske preživnine ter zaradi plačila bodočih še ne zapadlih obrokov preživnin (občasne dajatve po 106. členu ZIZ), ki bodo dospele v plačilo vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec v znesku 136,47 EUR oziroma v znesku, ki bo v skladu z valorizacijsko odločbo, za čas od 1.7.2019 do 30.6.2021, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti posameznega preživninskega obroka.
5. Glede na podatke spisa je bila v predmetnem postopku do izdaje izpodbijanega sklepa izvršba (delno) ustavljena le s sklepom z dne 22. 7. 2020, in sicer za dne 4. 7. 2019 plačano glavnico v višini 166,00 EUR. Pritožbeno preizkušan sklep je sklep o delni ustavitvi izvršbe v posledici prisilnega delnega poplačila terjatve (do dne 15. 6. 2020). Ker je glede na zgoraj navedeno izvršba dovoljena tudi za bodoče še nezapadle obroke preživnin do 30. 6. 2021, je smiselna pritožbena zahteva po ustavitvi izvršilnega postopka neutemeljena.
6. V kolikor dolžnik v času prisilnega poplačila terjatve, kot je opredeljena s sklepom o izvršbi z dne 1. 7. 2019, ki je postal pravnomočen dne 30. 9. 2020, to isto terjatev tudi prostovoljno poplačuje, lahko pod pogoji določbe 56. člena ZIZ to dejstvo uveljavlja z ugovorom po izteku roka, dejstva v zvezi z morebitnim preplačilom upnikove terjatve pa z nasprotno izvršbo oziroma v obogatitveni tožbi. Ne more pa to dejstvo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki temelji na ugotovitvi, da je dolžnikov dolžnik (delodajalec) sodišče obvestil o delnem prenehanju upnikove terjatve zaradi poplačila.
7. Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.