Enforcement costs for voluntary debt repayment without active enforcement acts are not recoverable by the creditor.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's refusal to award enforcement costs. The creditor argued that the enforcement officer incurred expenses by accepting voluntary partial payments from the debtor, claiming these costs were necessary. However, the court ruled that since the officer performed no active enforcement acts and merely accepted voluntary payments, the costs were not required under the relevant regulations.
Legislator headnote
AI generated53. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja; 54. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja: Stroški izvršitelja za prevzem prostovoljnih plačil dolžnika niso upravičeni, če izvršitelj pri tem ni opravljal nobenega izvršilnega dejanja.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o stroških upnika, nastalih v zvezi s premičninsko izvršbo po dokončnem obračunu izvršitelja z dne 18. 8. 2020, pri čemer se vsi obravnavani stroški nanašajo na prevzem prostovoljnih plačil, glede na podatke spisa pa izvršitelj dne 17. 8. 2020 ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Glede na takšne ugotovitve sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče potrjuje nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da navedeni stroški izvršitelja za izvršbo niso bili potrebni. Izvršitelj namreč do njih glede na določbo 53. v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se upniku ne priznajo nadaljnji izvršilni stroški, priglašeni v vlogi z dne 24. 8. 2020.
2. Zoper navedeno odločitev se upnik pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Poudarja, da je dolžnik sam prostovoljno nakazal znesek delnega poplačila upnikove terjatve na fiduciarni račun izvršitelja, ki ga je izvršitelj moral sprejeti ter nato v znesku, zmanjšanem za njegove stroške, prenakazati upniku. Izpostavlja, da izvršitelj z imenovanjem v predmetnem postopku ni pridobil od upnika nikakršnega mandata za sklenitev kakršnegakoli dogovora z dolžnikom o obročnem odplačevanju upnikove terjatve ter da bi se dolžnik stroškom lahko izognil, če bi svoj dolg plačal neposredno upniku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba petega odstavka 38. člena ZIZ po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.
5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o stroških upnika, nastalih v zvezi s premičninsko izvršbo po dokončnem obračunu izvršitelja z dne 18. 8. 2020, pri čemer se vsi obravnavani stroški nanašajo na prevzem prostovoljnih plačil, glede na podatke spisa pa izvršitelj dne 17. 8. 2020 ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Glede na takšne ugotovitve sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče potrjuje nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da navedeni stroški izvršitelja za izvršbo niso bili potrebni. Izvršitelj namreč do njih glede na določbo 53. 1 v zvezi s 54. 2 členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje (38. člen Pravilnika). Pritožbene trditve o tem, da je dolžnik ta znesek nakazal izvršitelju prostovoljno ter da bi se stroškom lahko izognil, če bi ga nakazal neposredno upniku, na zaključek o potrebnosti teh stroškov ne morejo vplivati, saj ugotovitve, da izvršitelj ob prevzemu prostovoljne izpolnitve s strani dolžnika ni opravljal nobeno izvršilno dejanje, s temi trditvami upnik ne more izpodbiti.
6. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve in nepravilnosti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Pred začetkom oprave izvršilnega dejanja mora izvršitelj dolžnika, če tega ni, pa njegovega zastopnika ali pooblaščenca, ki je prisoten, pozvati k prostovoljni izpolnitvi obveznosti (prvi odstavek 53. člena Pravilnika); Če dolžnik ali kdo drug zanj izvršitelju v celoti izpolni obveznost, izvršitelj ne prične oziroma ne nadaljuje z opravo izvršilnih dejanj (peti odstavek 53. člena Pravilnika).
2 Če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti (prvi odstavek 54. člena Pravilnika); Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti (drugi odstavek 54. člena Pravilnika).