Administrative court dismisses appeal against travel restriction due to missed filing deadline and rejected restoration request.

I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II. Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Okoliščine za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje mora stranka verjetno izkazati že ob vložitvi predloga (tretji odstavek 24. člena ZUS-1). Ker je na strani stranke dokazno breme, da izkaže razloge, ki opravičujejo zamudo predpisanega zakonskega roka za vložitev tožbe, le-ti pa iz vloge tožnika niso razvidni, je sodišče njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Ker tožnik s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za tožbo, ni bil uspešen, je sodišče njegovo tožbo z dne 26. 6. 2020 kot nedovoljeno zavrglo, ker je bila prepozno vložena po poteku predpisanega zakonskega roka iz šestega odstavka 84. člena ZMZ-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je dne 26. 6. 2020 priporočeno po pošti vložila tožbo v upravnem sporu zoper uvodoma navedeni sklep tožene stranke, s katerim je bilo tožniku začasno omejeno gibanje na prostore Centra za tujce A. na podlagi določil 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1), za čas od 17. 6. 2020 od 15.05 ure do 17. 9. 2019 ( pravilno: 2020) do 15.05 ure, z možnostjo podaljšanja še za en mesec.

2. Tožnik je zoper izpodbijani akt tožene stranke dne 26. 6. 2020 priporočeno po pošti vložil tožbo, ki jo je sodišče prejelo 29. 6. 2020, v kateri navaja, da je tožnik sicer zamudil predpisani zakonski rok za vložitev tožb, a je pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in z vložitvijo tožbe opravil zamujeno dejanje.

3. Naknadno je dne 29. 6. 2020 po pooblaščenki osebno na sedežu sodišča vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, iz katerega izhaja, da je tožbo v zadevi vložil že v petek 26. 6. 2020, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je pomotoma naslovil na Ministrstvo za notranje zadeve, zato ga vlaga ponovno še pri sodišču in meni, da je vseeno pravočasen, ker je vložen pred potekom znotraj 8-dnevnega subjektivnega in 3-mesečnega objektivnega roka iz drugega in četrtega odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede na to, je bil izpodbijani akt tožniku vročen 19. 6. 2020. Navaja še, da naj bi tožnik šele ob podaji pooblastila pooblaščenki dne 24. 6. 2020 razumel, da se je rok za vložitev tožbe iztekel že dne 22. 6. 2020. Meni, da je predpisani rok za vložitev tožbe zamudil iz opravičenih razlogov, ker ne razume slovenskega jezika in bolj malo razume angleško. Navaja še, da mu ni bil zagotovljen prevod naslovne odločbe v njegov jezik in da niti ni vedel, da se mudi in mora nemudoma pooblastiti svetovalca, tako da je na razgovor s svetovalko dne 24. 6. 2020 prišel misleč, da še teče rok za tožbo, oziroma, da pravice še lahko v roku uveljavlja. Dodaja, da se s pooblaščenko ni mogel posvetovati, ker ne more razumeti pravnih izrazov v angleščini in za zagotovitev prevajalca tudi ni bilo dovolj časa, tako da je šele po pooblaščenki zavaroval svoje pravice po podaji pooblastila. Ker je v skladu s 3. odstavkom 24. člena ZUS-1 treba s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje opraviti tudi zamujeno dejanje, sodišče tožnik obvešča, da je bila tožba oddana na pošto dne 26. 6. 2020 in jo za vsak primer ponovno prilaga. Sodišču predlaga, da naj dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

4. Tožena stranka je po pozivu sodišča na podlagi 38. člena ZUS-1 v danem roku predložila predmetne upravne spise in odgovorila na tožbo, posebnega odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa ni vložila. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki I:

5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

6. V konkretnem primeru iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik v svojem maternem (paštu) jeziku ustno na zapisnik seznanjen z izrečenim ukrepom omejitve gibanja in razlogi za ta ukrep skladno s četrtim odstavkom 84. člena ZMZ-1, izpodbijani sklep pa mu je bil osebno vročen dne 19. 6. 2020, skupaj s prevodom v tožnikov materni jezik, tožbo pa je tožnik vložil po poteku predpisanega tridnevnega roka iz šestega odstavka 84. člena ZMZ-1 za vložitev tožbe, ki je prekluziven zakonski rok. Vrnitev v prejšnje stanje se v takem primeru predlaga na podlagi določil 24. člena ZUS-1, sodišče pa jo lahko dovoli samo, če je stranka rok za tožbo zamudila iz opravičenega vzroka in če je predlog vložen v predpisanem roku. Okoliščine za utemeljitev predloga mora stranka verjetno izkazati že ob vložitvi predloga (tretji odstavek 24. člena ZUS-1). Tožnik v svoji vlogi posebnega vzroka za zamudo roka ne navaja, pač pa se sklicuje na neznanje slovenskega jezika, slabše znanje angleškega jezika, nerazumevanje pravnih izrazov in pomanjkanje časa za zagotovitev prevajalca, navedene okoliščine pa same po sebi ne kažejo na to, da bi lahko povzročile zamudo, ki bi se ji ne bilo mogoče izogniti. Ker je dokazno breme na strani stranke, da izkaže razloge, ki opravičujejo zamudo predpisanega zakonskega roka za vložitev tožbe, le-ti pa iz vloge tožnika niso razvidni, je sodišče njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

K točki II:

7. Sodišče je moralo tožbo kot nedovoljeno zavreči.

8. Po šestem odstavku 84. člena ZMZ-1 je treba tožbo v upravnem sporu zoper sklep o omejitvi gibanja, izdan po določilih 84. člena ZMZ-1, vložiti v treh dneh po vročitvi sklepa o omejitvi gibanja. V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep o omejitvi gibanja tožniku osebno vročen 19. 6. 2020, kot izhaja iz vročilnice, ki jo je lastnoročno podpisal tožnik, medtem ko je bila njegova tožba priporočeno po pošti vložena šele dne 26. 6. 2020, kar je torej po izteku predpisanega zakonskega roka iz šestega odstavka 84. člena ZMZ-1, ki se je iztekel v ponedeljek, dne 22. 6. 2020 ob 24.00 uri. Ker tožnik s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za tožbo, kot izhaja iz izreka pod točko I. tega sklepa, ni bil uspešen, je sodišče njegovo tožbo z dne 26. 6. 2020 kot nedovoljeno zavrglo, ker je bila prepozno vložena po poteku predpisanega zakonskega roka iz šestega odstavka 84. člena ZMZ-1. Sodišče je torej na podlagi šestega odstavka 84. člena ZMZ-1 v povezavi z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tožnika kot prepozno moralo zavreči.