Administrative court dismisses appeal for lack of merit when plaintiff fails to prove probable success in legal proceedings.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tožnica v tožbi ni navedla nobenega konkretnega razloga oziroma argumenta, zakaj bi imelo pravno sredstvo verjetne izglede za uspeh, sodišče pa procesne ali materialno-pravne nezakonitosti v izpodbijanem aktu tudi ni našlo po uradni dolžnosti, zato lahko sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe na podlagi pooblastila zakonodajalca iz 2. odstavka 71. člena ZUS-1, po katerem sodišču ni treba ponovno navajati istih razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice z dne 11. 2. 2020 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v ... št. V Pg 1870/2018 z dne 8. 1. 2020 ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje.

2. Iz obrazložitve sledi, da je tožnica vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v ... V Pg 1870/2018 z dne 8. 1. 2020, ki jo je priložila k prošnji. BPP se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa zakon v 11. - 24. členu ZBPP, med katerimi je pogoj iz 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva.

Tožena stranka pojasnjuje, da je očitna nerazumnost iz 24. člena ZBPP nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, kar izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 404/2012 z dne 23. 11. 2013 (11. točka obrazložitve). Tožnico je zato ob upoštevanju 24. člena ZBPP v povezavi s 335. in 338. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pozvala v skladu s 140. členom ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP, da naj dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navede natančno, po resnici in določno ter v danem roku natančno opredeli in navede pritožbene razloge, ker v svoji vlogi ni v ničemer navedla okoliščin ali predlagala dokazov, iz katerih bi izhajala izpolnjenost vsebinskega pogoja iz 24.

člena ZBPP. Istočasno je bila opozorjena, da kolikor v postavljenem roku ne bo odgovorila na poziv, bo njena prošnja zavrnjena in ji je tako bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. V svojem odgovoru z dne 20. 2. 2020 je tožnica zgolj predložila izjavo s podatki o njenem materialnem položaju, in sicer da ne prejema dohodka in nima premoženja, ki nista razvidna iz uradnih evidenc. Po ugotovitvi tožene stranke tako, kljub izrecnemu opozorilu v pozivu z dne 14. 2. 2020, tožnica v odgovoru z dne 20. 2. 2020 ni v ničemer niti zatrjevala niti izkazala pritožbenih razlogov, dejstva oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24.

členu ZBPP, medtem ko iz prošnji priložene sodbe Okrožnega sodišča v ... V Pg 1870/2018 z dne 8. 1. 2020 izhajajo argumentirano in dokazno podprto obrazložene ugotovitve sodišča, na podlagi katerih je zavrnilo tožbeni zahtevek prosilke, ki tako po oceni tožene stranke očitno ni izpolnila niti svojega trditvenega bremena, niti dokaznega bremena po določbi 140. člena ZUP in je v luči tega njena prošnja v skladu s 24. členom ZBPP očitno nerazumna oziroma brez verjetnih izgledov za uspeh. Zato jo je skladno z 2. točko 2. odstavka 37.

člena ZBPP zavrnila kot neutemeljeno.

3. Tožnica v tožbi navaja, da ji je z izpodbijano odločbo odrečena pravica do vložitve pravnega sredstva zoper navedeno sodbo Okrožnega sodišča v ... . Četudi Ustava v 25. členu zagotavlja pravico do pritožbe, naj bi bila le-ta zagotovljena le osebam, ki imajo za to zagotovljena finančna sredstva. Kolikor njena pravna zastopnica ne bi imela razlogov za vložitev pritožbe, ne bi vlagala niti tožbe pri Okrožnem sodišču, za katero je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje na prvi stopnji. Zato bi lahko tožena stranka obvestila o pomanjkljivostih prošnje ali zahtevala obrazložitev pooblaščenko tožnice v postopku na prvi stopnji, ne pa tožnice, ki nima ustrezne pravniške izobrazbe, da bi poziv Službe za brezplačno pravno pomoč sploh razumela. Tudi sicer pa o utemeljenosti pritožbe ne odloča Služba za brezplačno pravno pomoč, temveč Višje sodišče. Zavrnitev njene prošnje za tožnico pomeni, da nima dejansko pravice do vložitve pravnega sredstva, češ da ga lahko vloži samo odvetnik oziroma oseba, ki ima opravljen PDI. Verjetnost izgleda za uspeh, glede na neenotno sodno prakso in konfuzno zakonodajo, po mnenju tožnice, predstavlja termin, ki ga tudi sicer nikakor ni mogoče uporabiti, razen v razveznem postopku. Sodišču predlaga, da naj izpodbijano odločbo odpravi in spremeni tako, da se tožnici dodeli zaprošena brezplačna pravna pomoč oziroma podredno, da naj zadevo vrne v ponovni postopek toženi stranki ter ji naloži tudi plačilo tožničinih stroškov postopka.

4. Tožena stranka je po pozivu sodišča na podlagi določil 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v danem roku predložila predmetni upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Zakonodajalec je za odobritev brezplačne pravne pomoči, za kar je v konkretnem primeru z vlogo z dne 11. 2. 2020 zaprosila sama osebno tudi tožnica, določil dva pogoja, ki morata biti za ugoditev tovrstni prošnji oba kumulativno izpolnjena: tako je za pridobitev brezplačne pravne pomoči potrebno izpolnjevati ne le materialni oziroma finančni pogoj, pač pa tudi t. i. objektivni oziroma vsebinski pogoj po določilih 24. člena ZBPP, kar je pravilno pojasnila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Ker tožnica tudi v tožbi ni navedla nobenega konkretnega razloga oziroma argumenta, zakaj bi imelo pravno sredstvo verjetne izglede za uspeh, sodišče pa procesne ali materialno-pravne nezakonitosti v izpodbijanem aktu tudi ni našlo po uradni dolžnosti, sodišče lahko sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe na podlagi pooblastila zakonodajalca iz 2. odstavka 71. člena ZUS-1, po katerem sodišču ni treba ponovno navajati istih razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da v tem primeru lahko sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, ki je glede na vsebino tožbe zadostna in skladna s podatki v listinah predloženega upravnega spisa. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).

7. O stroškovnem zahtevku tožeče stranke je sodišče odločilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.