Appeal dismissed; default judgment upheld where defendant acknowledged claim, precluding cost recovery.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal, confirming the first-instance judgment based on a default ruling. The appellant argued for a delayed judgment due to alleged untimely service, but had previously acknowledged the claim in her response. The court ruled that because the appellant acknowledged the claim, the statutory fiction of acknowledgment applied, making the default judgment valid and the appellant ineligible for cost reimbursement.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), člen 453.a; člen 316.1; če toženka pripozna tožbeni zahtevek, velja fikcija pripoznave in se izdaja zamudna sodba, kar izključuje pravico do povračila stroškov.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo v skladu s 453.a členom ZPP, ki določa neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, če tožena stranka v predpisanem roku ne odgovori na tožbo. V takem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja ugodi tožbenemu zahtevku (prvi odstavek 316. člena ZPP).
Fikcija pripoznave nujno vključuje celoten tožbeni zahtevek, s pravdnimi stroški vred. Toženka njihovi odmeri ne oporeka. Predvsem pa ne trdi, da sama ni dala povoda za tožbo (157. člen ZPP), zato kljub pripoznavi zahtevka ni upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 1.479,54 EUR v petnajstih dneh, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter mu povrniti 199,33 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.
2. Zoper navedeno sodbo se je brez opredeljenega pritožbenega predloga pritožila toženka, ki se sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je pravočasno odgovorila na tožbo. Ker je izrecno pripoznala tožbeni zahtevek, se ne more uporabiti fikcija in izdati sodba na podlagi pripoznave, saj so ustrezne zakonske določbe neustavne. Če odgovor na tožbo ne bi bil pravočasen, bi moralo sodišče izdati zamudno sodbo, vendar je ni. Toženka se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka. Ker je sodišče sledilo toženkini pripoznavi tožbenega zahtevka, bi ji moral tožnik povrniti stroške, saj je v nasprotnem primeru sodba v nasprotju s samo seboj.
3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam in pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo v skladu s 453. a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, če tožena stranka v predpisanem roku ne odgovori na tožbo. V takem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja ugodi tožbenemu zahtevku (prvi odstavek 316. člena ZPP).
6. Toženka ne zanika, da je tožbo prejela, sicer pa je pravilna vročitev izkazana z vročilnico v spisu. Sodišče prve stopnje se je lahko tako zanesljivo prepričalo, da je toženka (en dan) prepozno odgovorila na tožbo. Pravilno je presodilo, da so izpolnjene splošne in posebne procesne predpostavke za izdajo takšne sodbe in da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
7. Pritožbeno vztrajanje, da je toženka pravočasno odgovorila na tožbo, torej ni utemeljeno. Brez podlage je tudi posplošeno pritožbeno sklicevanje na domnevno neustavnost navedene zakonske določbe. V sporih majhne vrednosti je uporaba instituta zamudne sodbe izključena. Nadomešča jo fikcija pripoznave tožbenega zahtevka. Končno je pritožbeno nasprotovanje izdani sodbi na podlagi pripoznave nerazumljivo, ko pa je toženka v sicer prepoznem odgovoru na tožbo sama pripoznala tožbeni zahtevek. Izid postopka je namreč v obeh primerih enak.
8. Toženka se neutemeljeno upira tudi stroškovni odločitvi. Tožnikova zahteva za povrnitev pravdnih stroškov je bila sestavni del njegovega tožbenega predloga. Fikcija pripoznave nujno vključuje celoten tožbeni zahtevek, s pravdnimi stroški vred. Toženka njihovi odmeri ne oporeka. Predvsem pa ne trdi, da sama ni dala povoda za tožbo (157. člen ZPP), zato kljub pripoznavi zahtevka ni upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov. Izpodbijana sodba je tudi v tem delu ustrezno obrazložena in brez zatrjevanega notranjega protislovja, tako da jo je mogoče preizkusiti.
9. V postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih kršitev, na katere meri pritožba, prav tako ne tistih, ki jih mora sodišče druge stopnje upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), medtem ko zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotna uporaba materialnega prava v sporu majhne vrednosti nista dopustna pritožbena razloga (prvi odstavek 458. člena ZPP).
10. Sodišče druge stopnje je po navedenem toženkino pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen v zvezi s 442. členom ZPP).
11. Toženka je s pritožbo propadla, zato do povračila svojih pritožbenih stroškov ni upravičena. Tožnikovi stroški za odgovor na pritožbo pa niso bili smotrni. Njegov odgovor namreč glede na perpleksnost in očitno neutemeljenost pritožbe ni bil potreben. Pravdni stranki morata zato svoje pritožbene stroške kriti sami (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP).