Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Ip 444/2020 ECLI:SI:VSCE:2021:I.IP.444.2020 AI generated

Appeal dismissed; enforcement court bound by title, cannot review substantive legal correctness.

Case Number VSC Sklep I Ip 444/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's rejection of an objection to enforcement. The debtor argued they were unaware of property sales and claimed procedural violations, while the creditor opposed the appeal. The court ruled that enforcement courts are strictly bound by the enforcement title and cannot examine its substantive legal validity, as the enforcement process aims solely to realize the debt established in that title.

Legislator headnote

AI generated

1. člen ZIZ; 15. člen ZIZ; The enforcement court is bound by the enforcement title and cannot review its substantive legal correctness, as the purpose of enforcement is merely the realization of the debt ascertained therein.

Keywords

AI generated
enforcement court jurisdiction enforcement title binding substantive review prohibition strict formal legality enforcement objection rejection

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Na izvršilne naslove, je izvršilno sodišče v celoti vezano in ne more presojati njihove materialnopravne pravilnosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu, saj je namen izvršilnega postopka le realizacija terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu (1. člen ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi.

2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navedel je, da s tožnikom nikoli ni sklepal nikakršne kupčije in da tudi sicer ni imel z njim nobenih stikov. Prav tako nikoli ni bil obveščen o prodaji njegovih nepremičnin, ki tudi nikoli niso bile zastavljene. Izpostavlja, da se nepremičnin ne more prilaščati na izvršbah s pristranskostjo dela sodišč in kršenjem človekovih pravic. Trdi, da mu sodišče zavrne vsako pritožbo zoper sodbo in da ni bil nikoli obveščen, da se njegovo premoženje prodaja, prav tako ni bil vabljen na nobeno obravnavo, da bi se lahko o zadevi izjavil.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval navedbam v pritožbi kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pravilno je obrazložilo tudi, da je ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova mogoče vložiti zgolj iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedeni v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je dolžnik v ugovoru navedel, da mu v postopkih, v katerih so bili izdani izvršilni naslovi, sodišče ni vročalo pisanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi navedlo. Te skladno z določbo 17. člena ZIZ v tej zadevi predstavljajo izvršilne naslove, na katere je izvršilno sodišče v celoti vezano in ne more presojati njihove materialnopravne pravilnosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu, saj je namen izvršilnega postopka le realizacija terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu (1. člen ZIZ). V izvršilnem postopku namreč velja načelo stroge formalne legalitete. Da bi bili izvršilni naslovi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjeni, odpravljeni ali razveljavljeni, pa dolžnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje v ugovoru niti ni zatrjeval niti tega ne zatrjuje v pritožbi.

8. Ob nadaljnjem pravilnem zaključku, da tudi navedbe o slabem materialnem stanju dolžnika ne predstavljajo ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnika neobrazložen in ga je skladno z drugim odstavkom 53. člena ZIZ kot neutemeljenega pravilno zavrnilo.

9. Ob pritožbenih navedbah je zgolj še dodati, da je bil sklep o izvršbi dolžniku osebno vročen in da je dolžnik zoper njega tudi vložil pravočasen ugovor ter tudi, da je podlagi prvega odstavka 32. člena ZIZ lahko predmet izvršbe za poplačilo upnikove denarne terjatve, ki izhaja iz izvršilnih naslovov, vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani niti niso podani tisti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točk 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).