Appeal dismissed; enforcement costs for filing a request are properly borne by the debtor under ZIZ.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's order for the debtor to pay enforcement costs. The debtor argued they lacked a signal for Slovenian programs, but this claim was irrelevant to the specific issue of costs incurred from a filing on November 12, 2019. The court ruled that these costs are necessary for enforcement and must be paid by the debtor pursuant to the fifth paragraph of Article 38 of the Enforcement and Security Act.
Legislator headnote
AI generatedPeti odstavek 38. člena ZIZ; Pritožba se zavrne, če stroški izvršbe, nastali z vložitvijo vloge, pravilno naložijo v plačilo dolžniku kot stroške, ki so potrebni za izvršbo.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da stroški, ki so upniku nastali z vložitvijo vloge z dne 12. 11. 2019, predstavljajo stroške, ki so potrebni za izvršbo in jih je v skladu z določilom petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno naložilo v plačilo dolžniku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da mora dolžnik v 8 dneh povrniti upniku 14,93 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da se pritožuje, ker nima signala za noben slovenski program. V preteklosti je že bil obveščen, da so signal izmerili, vendar so to storili v njegovi nevednosti, zato dvomi, da so signal sploh izmerili. Večkrat jih je telefonsko pozval, da zadevo uredijo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predmet tega pritožbenega preizkusa je zgolj sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških upnika, ki so upniku nastali z vlogo z dne 12. 11. 2019. Zato sodišče druge stopnje v tem pritožbenem postopku ne more upoštevati v pritožbi izpostavljeno, da dolžnik nima signala za noben slovenski program, saj se te navedbe v ničemer ne nanašajo na pritožbeno izpodbijano odločitev. Dolžnik namreč s pritožbo po vsebini smiselno nasprotuje izterjevani denarni terjatvi upnika, o kateri pa sodišče prve stopnje s pritožbeno izpodbijanim sklepom ni odločalo.
5. Ob navedenem je sodišče druge stopnje opravilo preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki pa ni pokazal nepravilnosti, saj je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da stroški, ki so upniku nastali z vložitvijo vloge z dne 12. 11. 2019, predstavljajo stroške, ki so potrebni za izvršbo in jih je v skladu z določilom petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno naložilo v plačilo dolžniku. Pritožnik priznanih stroškov po višini pritožbeno obrazloženo tudi ne izpodbija, uradni preizkus pa tudi v tem delu ni pokazal nepravilnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).