Administrative appeal dismissed because asylum seeker abandoned asylum office, losing legal interest to wait for decision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the applicant's appeal against the asylum rejection, ruling that she no longer had a legal interest in the proceedings. The applicant voluntarily left the asylum office on July 8, 2020, and did not return, indicating she intended to abandon her request for international protection. Consequently, the court found that the necessary condition for judicial protection was absent, as the applicant would not benefit from a potential favorable ruling.
Legislator headnote
AI generatedZakona o upravnem sporu 1998, 36. člen 1. odstavek 6.; Legal interest in administrative litigation must exist throughout the proceedings; abandonment of the claim by the applicant extinguishes this interest, warranting dismissal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
Tožnica v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustila 8. 7. 2020 in se vanj ni več vrnila. Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi tretje alineje prvega odstavka 49. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrnila tožničino prošnjo za priznanje mednarodne zaščite.
2. Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepravilne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek.
3. V odgovoru na tožbo se je tožena stranka sklicevala na razloge izpodbijane odločbe. Z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 8. 7. 2020, pa je sporočila, da je tožnica 8. 7. 2020 samovoljno zapustila izpostavo azilnega dom v A. in se do navedenega obvestila sodišču vanj ni vrnila.
4. Glede na naravo odločitve sodišče ni določneje povzemalo razlogov izpodbijane odločbe in tožbenih navedb.
5. Tožba ni dovoljena.
6. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da tožnik nima (več) pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
7. Sodišče ugotavlja, da tožnica v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustila 8. 7. 2020 in se vanj ni več vrnila (navedeno je sodišču v elektronski pošti 14. 7. 2020 potrdila tudi predstavnica Azilnega doma, B.B. - priloga C spisa). Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. 1 Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
1 S tem v zvezi glej tudi odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-1136/11 z dne 15. 3. 2012 (7. točka obrazložitve), št. Up-555/07 z dne 11. 6. 2007, št. Up-805/08 z dne 5. 3. 2009, št. Up-3936/07 z dne 4. 7. 2008.