Appeal dismissed; fee cap for enforcement application does not apply to response on objection.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da omejitev na največ 200 točk po 1. točki tar. št. 27 OT velja tudi za odgovor na ugovor.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi I 974/2019 z dne 27. 12. 2019 (I. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 244,8 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku tega roka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil in uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Dolžnik je navajal, da je sodišče upniku napačno odmerilo stroške za odgovor na ugovor in trdil, da tudi za stroške odgovora na ugovor velja in se uporablja zakonska omejitev iz prvega odstavka (pravilno 1. točke, opomba sodišča druge stopnje) tar. št. 27 Odvetniške tarife (OT), in sicer največ 200 točk. Upniku sodišče ne more priznati večjega števila točk za odgovor na ugovor kot za izvršilni predlog. Ta omejitev tako velja tudi za 6. točko tar. št. 27 OT. Posledično je napačna odločitev glede priznanja 8 točk za administrativne stroške. Predlaga, da se pritožbi ugodi.

3. Upnik odgovora na pritožbo ni podal.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik v pritožbi ni izrecno navedel, v katerem delu izpodbija uvodoma navedeni sklep sodišča prve stopnje (335. člen v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), vendar pa sodišče druge stopnje na podlagi pritožbenih navedb ugotavlja, da izpodbija samo stroškovno odločitev v II. točki izreka. Predmet tega pritožbenega preizkusa je zato le odločitev sodišča prve stopnje o stroških ugovornega postopka, ki so upniku nastali z vložitvijo odgovora na ugovor (II. točka izreka izpodbijanega sklepa).

6. Sodišče prve stopnje je s pritožbeno izpodbijano odločitvijo upniku za odgovor na ugovor priznalo 400 točk po 6. točki tar. št. 27 OT in 8 točk za administrativne stroške v skladu z 11. členom OT, skupno torej 408 odvetniških točk oziroma 244,80 EUR.

7. Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je navedena odločitev napačna, ker da sodišče prve stopnje upniku za odgovor na ugovor ne bi smelo priznati več kot 200 točk. Neutemeljeno je namreč pritožbeno zavzemanje, da omejitev na največ 200 točk po 1. točki tar. št. 27 OT velja tudi za odgovor na ugovor. Določba tar. št. 27 OT je jasna in v 1. točki določa, da pripada upniku za predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek, 50 % iz tarifne številke 18, vendar ne več kot 200 točk; v 6. točki pa določa nagrado za redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo po tarifni številki 18. Glede na navedeno pri odgovoru na ugovor (ugovor je skladno z drugim odstavkom 9. člena ZIZ redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi) omejitev iz 1. točke tar. št. 27 OT tako ne velja, saj je ta omejitev izrecno predvidena le za predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek.

8. Sodišče prve stopnje je po povedanem pri odmeri stroškov odgovora na ugovor materialno pravo pravilno uporabilo, zato je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi ni zasledilo tistih postopkovnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.