Bankruptcy court dismisses debt relief request due to pending criminal conviction for withholding child support.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Pritožnik ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jim višje sodišče pritrjuje, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju, ker je s storitvijo kaznivega dejanja namerno prikrajšal svojega otroka v premoženju, izpodbija z opisom osebnih okoliščin. Vsa ta dejstva bi morda lahko imela vpliv v kazenskem postopku, ne pa tudi v tem postopku odpusta obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu odpustijo obveznosti v skladu z določbami ZFPPIPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob odločanju o odpustu obveznosti po poteku preizkusnega obdobja je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti (četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP) preverilo, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP torej, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Ugotovilo je, da je bil dolžnik s sodbo Okrajnega sodišča v Postojni I K 000/16 z dne 15. 4. 2019, ki je postala pravnomočna 4. 9. 2019, pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po prvem odstaku 194. člena KZ-1, kar pomeni, da je s storitvijo tega kaznivega dejanja namerno prikrajšal svojega otroka, do katerega ima kot oče dolžnost preživljanja. Na podlagi navedenega je presodilo, da obstoji ovira za odpust obveznosti, zato je zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

5. Pritožnik navedene, za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jim višje sodišče pritrjuje, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju, ker je s storitvijo kaznivega dejanja namerno prikrajšal svojega otroka v premoženju (1. točka drugega odstavka 399. člena v zvezi s četrtim odstavkom 407. člena ZFPPIPP), izpodbija z opisom osebnih okoliščin. Navaja, da je do obsodbe prišlo zato, ker je priznal kaznivo dejanje in ne zato, ker bi bilo tako dejansko stanje tudi resnično. Trdi, da je obstojen za nekaj za kar ni kriv, da si je sicer ves čas prizadeval plačevati preživnino, vendar tega ni zmogel, kar naj bi izhajalo tudi iz odločitve Višjega sodišča v Kopru I K 000/2016 z dne 20. 4. 2017, ki je prvotno obsodilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, v katerem je nato prišlo do priznanja krivde. Pritožnik nadalje trdi, da je od leta 2017 neprekinjeno brezposeln zaradi zdravstvenih težav, prijavljen je na Zavodu za zaposlovanje, preživnino je plačeval, najprej za oba otroka, sedaj jo plačuje še za enega otroka, ki se šola. Kljub zdravstvenim in finančnim težavam se trudi, da izpolnjuje svoje preživninske obveznosti. Poleg vsega navedenega pritožnik še navede, da čeprav je vedel, da bo s priznanjem obsojen za nekaj, kar ni storil/opustil, je na to pristal zato, da se je sodni postopek čim prej končal.

6. Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP sodišču nalaga, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti. Tako je sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ravnalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni (v skladu z določbo 2. točke četrtega odstavka 82. člena KZ-1 se pogojna obsodba izbriše iz kazenske evidence eno leto, od takrat, ko je potekla preizkusna doba, glede na podatke iz kazenske evidence je v konkretnem primeru to dne 4. 9. 2022), čemur pritožnik niti ne oporeka, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi. Vse navedbe pritožnika, ki se nanašajo na okoliščine v zvezi s priznanjem krivde, da kaznivega dejanja ni storil, da ga je priznal le zato, da se kazenski postopek konča, vse trditve o njegovem zdravstvenem stanju in sedanjem plačevanju preživnine, na konkretno odločitev v zvezi z odpustom obveznosti, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje v okviru izpodbijanega sklepa, nimajo vpliva in so zato za ta postopek irelevantne. Vsa ta dejstva bi morda lahko imela vpliv v kazenskem postopku, ne pa tudi v tem postopku odpusta obveznosti, saj se sodišče v okviru presoje, ki mu jo nalagata zgoraj citirani določbi četrtega odstavka ter 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, v presojo teh okoliščin ne spušča.

7. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z ovirami za odpust obveznosti ter posledično predlog stečajnega dolžnika pravilno zavrnilo, saj je navedeno v skladu s 1. točko petega odstavka 407. člena ZFPPIPP. Pritožba zato ni utemeljena, prav tako pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).