Supreme Court rejects transfer request based on heavy caseload alone without specific complexity reasons.

Predlog za prenos stvarne pristojnosti se zavrne.

[JEDRO]

Velika obremenjenost sodnikov posameznega sodišča za prenos pristojnosti po 33.a členu Zakona o kazenskem postopku sama po sebi ne zadošča.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. V kazenski zadevi X K 3767/2019 je Specializirano državno tožilstvo po končani preiskavi zoper obtoženega A. A. dne 22. 5. 2020 vložilo obtožnico z očitkom storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1. Na predobravnavnem naroku, ki je bil opravljen 19. 8. 2020, obtoženec krivde ni priznal.

2. Okrožni sodnik Srečko Škerbec je na Vrhovno sodišče naslovil dopis, v katerem na podlagi 33.a člena Zakona o kazenskemu postopku (v nadaljevanju ZKP) predlaga prenos stvarne pristojnosti. Predlog utemeljuje z navedbami, da gre za zadevo, ki z vidika presoje dejanskega stanja in pravnih vprašanj ni zahtevna in zato odstopa od primerov, ki jih vodijo sodniki specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani. Postopek se vodi zoper enega samega obtoženca, premoženjska škoda, ki jo zatrjuje državna tožilka, je v primerjavi z drugimi zadevami, ki jih vodi specializiran oddelek, nizka, zadeva ne vsebuje mednarodnih elementov, niso se izvajali prikriti preiskovalni ukrepi, prav tako ne gre za priporno zadevo. Na glavni obravnavi bo treba prvenstveno odločiti, ali so dokazni predlogi obrambe za zaslišanje šestih prič utemeljeni. Dodaja, da ima specializiran oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani na dan 8. 9. 2020 odprtih 89 kazenskih zadev, posamezni sodnik specializiranega oddelka ima v delu od 5 do 9 X K zadev in dodatne priporne K zadeve. Ker konkretna zadeva ne odstopa od zadev, ki jih rešujejo kazenski oddelki okrožnih sodišč, ne vidi potrebe, da bi zadevo reševal specializirani oddelek. Vrhovnemu sodišču predlaga tudi, da pri odločitvi upošteva trenutno obremenjenost kazenskih sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

B. 3. Skladno s prvim odstavkom 33.a člena ZKP lahko specializirani oddelek okrožnega sodišča, ki opravlja preiskavo in sodi v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon storilcev navedenih kaznivih dejanj, predlaga Vrhovnemu sodišču, da se posamezna zadeva prenese v obravnavo okrožnemu sodišču, če je to primerno ob upoštevanju stopnje zahtevnosti, zapletenosti in pomena zadeve, smotrnosti obravnavanja ter drugih podobnih tehtnih razlogov. Vrhovno sodišče lahko zadevo prenese v obravnavo kateremu koli izmed okrožnih sodišč. Določbe tega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če se posamezna zadeva prenese v obravnavno drugemu specializiranemu oddelku.

4. Po prvem odstavku 40.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) delujejo pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon storilcev navedenih kaznivih dejanj. Po določbah prvega in drugega odstavka 192. člena Zakona o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT) Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju SDT) obravnava najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti. SDT je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, za katera se lahko izreče kazen petih let zapora ali hujša kazen, razen poslovne goljufije, izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice, uporabe ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice; za katera se lahko izreče kazen desetih let zapora ali hujša kazen, če je bilo dejanje izvršeno v hudodelski združbi; jemanja podkupnine, dajanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dajanja daril za nezakonito posredovanje, nedovoljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja daril; terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem; spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi.

5. V predmetni zadevi je obtoženec med drugim obtožen kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1, za katerega je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let. Pregon torej poteka zaradi enega od taksativno naštetih kaznivih dejanj, navedenih v določbah ZDT, ki urejajo delo SDT. Vrhovno sodišče pri tem ne sprejema stališča predlagatelja, da gre za tako lahko rešljivo zadevo, ki ni takšna, da bi jo zaradi posebne zahtevnosti moral obravnavati specializirani oddelek okrožnega sodišča.

6. Po obtožnici se glede dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 očita, da je za sedem zasebnih objektov kot direktor družbe B. d.o.o. družbi C. d.o.o. naročil izvedbo obrtniških del, račun pa naj se izda družbi B. d.o.o., kot da je šlo za investicijska dela slednje gospodarske družbe na objektu ... Očita se mu, da je s tem dejanjem družbo B., d.o.o. oškodoval za 232.760,08 EUR. Družba C., d.o.o. naj bi bila v znesku 161.025,00 EUR oškodovana tudi z obtoženčevim kaznivim dejanjem poslovne goljufije. Dejanji, kot se po opisu očitata obtožencu, nista tako enostavni, da bi bilo mogoče reči, da ne sodita v pristojnost specializiranega oddelka okrožnega sodišča. Tudi očitana škoda skupno predstavlja več kot sedemkratnik zneska, ki je v določbah KZ-1 določena kot velika premoženjska škoda (3. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1). Ne glede na to, da se zadeva vodi le proti enemu obtožencu, ki ni v priporu in zoper katerega niso bili odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi, se ob celoviti presoji izkaže, da ni tako nezahtevna, da bi terjala prenos iz specializiranega oddelka.

7. Po določbi prvega odstavka 33.a člena ZKP lahko Vrhovno sodišče zadevo prenese v odločanje kateremukoli izmed okrožnih sodišč. Določbe tega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če se posamezna zadeva prenese v obravnavno drugemu specializiranemu oddelku. Predlagatelj se sklicuje na veliko obremenjenost sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani, kar pa za prenos zadeve na drugo sodišče ne zadošča, saj ne poda nobenih konkretnih razlogov ali naveznih okoliščin, ki bi terjale prenos na drugo sodišče. Instrument 33.a člena ZKP je prvenstveno namenjen preprečevanju situacij, ko bi se na specializiranih oddelkih obravnavale zadeve, ki po zahtevnosti tja ne sodijo. Za reševanje razlik med obremenjenostjo sodišč je predvidena možnost prenosa določenega števila zadev na drugo manj obremenjeno sodišče na podlagi 105.a člena ZS, 33.a člen ZKP pa ne more biti surogat tega instrumenta, saj omogoča le prenos posameznih zadev.

C. 8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za prenos stvarne pristojnosti zavrnilo.