Appeal dismissed; court provided sufficient guidance on tax exemption application, rejecting claim of procedural violation.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je tožniku nudilo ustrezno materialno procesno vodstvo s tem, ko mu je v sklepu z dne 14. 7. 2020 jasno nanizalo, kaj mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodne takse oz., s katerimi podatki naj ga dopolni. Zato je zmoten pritožbeni očitek, da ga sodišče nikoli ni pozvalo na dopolnitev predloga.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse za tožbo (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse za začasno odredbo (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Opozarja, da družba nima odprtega računa, zato ne more normalno poslovati. Nikoli ni bil opozorjen, kaj vse bi moral navesti v vlogi za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje bi ga moralo v primeru, da vloga ni bila popolna, na to opozoriti in ga poučiti, kaj manjka. Pregled bilance za leto 2019 ne more biti pokazatelj dejanskega stanja v času vložitve predloga. Bilanco je treba brati pravilno – ne pa se opirati le na dejstva, navedena v njej. Bilanca za leto 2019 izkazuje obstoj premoženja in pozitivno poslovanje, vendar se je sedaj situacija močno spremenila. V odločbi z dne 20. 8. 2020 je bila odobrena njegova vloga za odpis akontacije dohodnine pravnih oseb. Že samo dejstvo, da ima zaradi izvršbe I 00/2020 blokiran račun, pomeni, da s sredstvi ne more normalno razpolagati. Ker mu sodišče prve stopnje ni dalo navodil, kaj mora vloga za oprostitev plačila sodne takse vsebovati, je bil prikrajšan za pravilno zakonsko obravnavo, kršen pa je bil tudi procesni postopek.

Pritožnik predlaga, da ga pritožbeno sodišče oprosti plačila sodne takse in nadaljnjih stroškov postopka. Podrejeno predlaga vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep zavzema stališče, da niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse, navedeni v 11. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Nosilni razlog sklepa je, da izpostavljene okoliščine ne izkazujejo, da bi bila zaradi plačila sodne takse ogrožena tožnikova dejavnost. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik res nima odprtega nobenega transakcijskega računa, kar pa samo po sebi še ni razlog za oprostitev plačila sodnih taks. Poleg tega pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR; če pa je taksa višja od 44 EUR, mora plačati najmanj prej navedeni znesek, plačila preostalega dela pa je lahko oproščena (četrti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz bilance stanja na dan 31. 12. 2019, saj je tožnik podal skope navedbe, da je v preteklih treh mesecih pred vložitvijo predloga imel približno za 3.500 EUR prihodkov, ki so se porabili za tekoče poslovanje in za nakup blaga. Bilanca pa izkazujejo tožnikov čisti dobiček v višini 14.371,69 EUR.

6. Tožnik pritožbeno ost usmerja v dejstvo, da ga sodišče prve stopnje ni poučilo, kakšno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog mora navesti. Ob tem ga je treba najprej opozoriti, da sodišče strankam ne nudi pravnega svetovanja in jim ne pojasnjuje, kakšne trditve/dokaze morajo navesti, da bo njihovemu predlogu/zahtevku ugodeno. Dokazno in trditveno breme je povsem na strankah, ki določena dejstva zatrjujejo. V obravnavani zadevi bilance, v katere je vpogledalo sodišče prve stopnje, izkazujejo drugačno stanje, kot ga zatrjuje tožnik. In na njem je odgovornost za ustrezno substanciranje predloga – podajo ustreznih trditev o dejstvih ter njihovo dokazanost.

7. Sodišče prve stopnje je tožniku nudilo ustrezno materialno procesno vodstvo s tem, ko mu je v sklepu z dne 14. 7. 2020 jasno nanizalo, kaj mora vsebovati predlog za oprostitev plačila sodne takse oz., s katerimi podatki naj ga dopolni. Zato je zmoten pritožbeni očitek, da ga sodišče nikoli ni pozvalo na dopolnitev predloga. V obravnavani zadevi tudi ne gre za situacijo, ko tožnikov predlog za oprostitev ne bi bil popoln. Vseboval je vse bistvene sestavine, ki jih mora takšen predlog imeti in je bil sposoben za obravnavanje. V nasprotnem primeru bi ga namreč sodišče, če ga tožnik po pozivu ne bi ustrezno dopolnil, zavrglo. Vendar pa predlog ni bil utemeljen, ker podatki, ki jih je tožnik predložil, niso vodili k zaključku, da bi bila v primeru plačila sodne takse ogrožena njegova dejavnost.

8. Tožnik je k pritožbi priložil številna dokazila, ki pa jih pritožbeno sodišče – skladno z določbo 337. člena ZPP – ne more upoštevati. Tožnik namreč ni pojasnil, zakaj teh dokazil ni mogel predložiti že k svojemu predlogu za oprostitev oz. k dopolnjeni vlogi.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in tudi niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).