Supreme Court rejects appeal due to late submission of permission request and missing procedural documents.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Revidenti reviziji ob njeni vložitvi niso priložili predloga za dopustitev revizije. Priložili so ga šele naknadno, po opozorilu nasprotne udeleženke, da je ta priloga umanjkala, in po izteku roka za vložitev revizije v „odgovoru na odgovor na revizijo“. Prepozne predložitve manjkajočih dokumentov revizijsko sodišče ne more upoštevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je dedovanje po pokojnem omejilo do višine terjatev, ki jih je v zapuščinskem postopku prijavila udeleženka A. in ki izvirajo iz plačila ter doplačila oskrbnih stroškov, tako da je premoženje zapustnika izročilo udeleženki.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo dedičev in potrdilo izpodbijani sklep.

3. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 284/2020 z dne 24. 6. 2020 so dediči zoper sklep sodišča druge stopnje vložili revizijo, revizijskemu sodišču predlagali spremembo izpodbijanih sklepov, tako da se dedovanje ne omeji, in priglasili revizijske stroške.

4. Revizija je bila vročena udeleženki A., ki je v odgovoru prvenstveno predlagala zavrženje revizije, ker ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije, podredno pa njeno zavrnitev. Stroškov ni priglasila.

5. Dediči so vložili tudi „odgovor na odgovor na revizijo“. Ker Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v zapuščinskem postopku smiselno uporablja (163. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), poleg revizije in odgovora na revizijo ne predvideva nadaljnje izmenjave vlog med strankami, revizijsko sodišče te vloge, vložene po izteku roka za vložitev revizije, ni upoštevalo.

6. Revizija ni popolna.

7. ZPP v drugem odstavku 373. člena izrecno določa, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Določba je namenjena učinkovitemu uresničevanju pravice nasprotne stranke do izjave, saj ta dotlej še ni bila seznanjena s procesnim gradivom, ki je privedlo do dopustitve revizije. Kontradiktornost je namreč vzpostavljena šele v revizijskem postopku. Predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije morata biti zato skupaj z revizijo vročena nasprotni stranki.

8. Revidenti reviziji ob njeni vložitvi niso priložili predloga za dopustitev revizije. Priložili so ga šele naknadno, po opozorilu nasprotne udeleženke, da je ta priloga umanjkala, in po izteku roka za vložitev revizije v „odgovoru na odgovor na revizijo“. Prepozne predložitve manjkajočih dokumentov revizijsko sodišče ne more upoštevati. V postopku z revizijo se tudi ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen ZPP v zvezi s 336. členom ZPP).

9. Vrhovno sodišče je posledično na podlagi 377. člena ZPP revizijo zavrglo. 1 Enako usodo deli predlog dedičev za povrnitev revizijskih stroškov.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Taka je tudi ustaljena sodna praksa. Glej npr. odločbe VS RS II Ips 105/2016, II Ips 339/2011, II Ips 308/2011, III Ips 104/2011, II Ips 431/2010, II Ips 410/2010 idr. Okoliščina, da gre v konkretnem primeru za zapuščinski in ne za pravdni postopek, ničesar ne spremeni. Pravica do revizije ni ustavno zagotovljena, zato je lahko podvržena sorazmerno strogim pogojem za njeno uveljavljanje. Ni utemeljenega razloga, da bi bili ti pogoji omiljeni le zato, ker se revizija uveljavlja v zapuščinskem postopku (kjer do nedavnega udeleženci pravice do revizije niti niso imeli, saj je zakon ni predvideval). Nenazadnje revizija po svoji funkciji ni namenjena varovanju zasebnih interesov strank in udeležencev postopka, ampak se skozi njo uresničuje javni interes zagotavljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Dolžnost revidentov, katerih zasebni interes je ob tem drugotno varovan, pa je v pravočasni in popolni zagotovitvi procesnega gradiva. Strogost takega sistema sovpada tudi z zahtevo, da stranke v revizijskem postopku zastopa kvalificiran pooblaščenec, od katerega se pričakuje poznavanje procesnih pravil ob vložitvi revizije.